O stavbah in kozolcih

Besedilo: Andraž Sodja
Kategorija: Bohinj / ponedeljek, 10. november 2014 / 10:24

Javni zavod Triglavski narodni park (TNP) je pripravil srečanje s krajani na temo ohranjanja stavbne dediščine s pripravo stavbne tipologije v parku.

Gorjuše – Javni zavod Triglavski narodni park, Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) Kranj in Turizem Bohinj so na Gorjušah pripravili srečanje s krajani na temo priprave stavbne tipologije v TNP in predstavitvijo kozolcev v Bohinju. Kot je uvodoma poudaril vršilec dolžnosti direktorja javnega zavoda TNP Peter Skoberne, se dediščina spreminja glede na potrebe, zato je velik izziv, kako uskladiti njeno ohranjanje, zato Triglavski narodni park v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo in Zavodom za varstvo kulturne dediščine pripravlja priročnik z merili in pogoji upoštevanja stavbnih značilnosti na področju graditve objektov in drugih prostorskih ureditev. Tega so se lotili leta 2013, ko so izvedli terenske delavnice na treh izbranih planinah – Zajavornik, Vogar in Dedno polje, kjer je skupina študentov arhitekture pod vodstvom profesorice Žive Deu analizirala poselitveni vzorec, evidentirala objekte, pregledala tipološke značilnosti stavb in pripravila strokovne podlage z usmeritvami za posege za vse tri planine. Na drugi delavnici na planini Zajavornik pa so pripravljali idejno zasnovo za preureditev sirarne, spremljajočega servisnega objekta in nadomestno gradnjo hleva. Kot je ob zaključku poudarila Tea Lukan Klavžer z oddelka za prostor v Javnem zavodu TNP, je v Bohinju poleg uradno evidentiranih nepremičnin kulturne dediščine še vrsta drugih kvalitetnih objektov, ki temu prostoru dajejo identiteto: »Ti tudi privabljajo obiskovalce, zato jih je treba prepoznati in ustrezno ohranjati.«

Kot tak nepogrešljiv del krajinske podobe Bohinja so prepoznani kozolci. Po podatkih Zavoda za varstvo kulturne dediščine sta med najstarejšimi kozolci v Bohinju kozolca z letnicama 1821 v Stari Fužini in 1834 na Ravnah. Konservatorka ZVKDS Saša Roškar je ob tem predstavila značilnosti kozolcev, njihov namen v preteklosti in pomen ohranjanja izročila izpostavila vprašanja, ali lahko govorimo o slovenskem kozolcu ter kako z njimi ravnati in jih ohranjati v času, ko zaradi sprememb v tehnologiji izgubljajo svoj prvotni pomen. Na ZVKDS prosijo vse domačine, ki imajo informacije o svojih kozolcih, zanimive zgodbe ali fotografije, da o tem obvestijo ZVKDS, Območno enoto Kranj.