Kdo je najbolj kriv?

Ste se kdaj vprašali, kdo je najbolj kriv za dejstvo, da smo v velikih težavah in da so te zajele družbo v celoti, od ekonomske in socialne baze do politične, pravne in duhovne nadgradnje? So za to krivi vsi in v enaki meri? Tako se je včasih reklo pri kakšni interni partijski spovedi: Tovariši, vsi smo krivi! Zdaj pa ukrepajmo, da to popravimo. V tem duhu in izročilu zdaj ravna tudi naša politična kasta, zlasti tisti del, ki je trenutno na oblasti. (Da ne bo nesporazuma: če bi bila na oblasti sedanja opozicija, bi ravnala podobno.) Zdaj je treba ukrepati, zategniti pasove in to na vseh področjih, tudi tisti, ki so še najmanj krivi … A temu je treba oporekati, krivda ni porazdeljena enakomerno. Niso v enaki meri in na enak način krivi vodilni gospodarstveniki in direktorji, pa politiki vseh treh vej oblasti, poslanci, ministri, sodniki … Pa znanstveniki, kulturniki, duhovniki … Nemara celo estradniki in novinarji, ki o napakah nismo poročali pravočasno in dovolj odločno. Kriviti vse enako bi bilo tako, kot če bi rekli, da so za finančno polomijo mariborske nadškofije enako krivi duhovniki po štajerskem podeželju kot prvaki na sedežu v Mariboru. Narobe bi bilo tudi, za vse okriviti tujino, češ do leta 2008 je bilo vse lepo, potem pa so v Ameriki zakuhali veliko finančno krizo, ki se je kmalu razširila tudi v Evropo in k nam v rodoljubno dolino šentflorjansko …

Ne, v odgovoru na izhodiščno vprašanje je treba biti odločen: od vseh naštetih so najbolj krivi politiki! Med temi sicer spet ne vsi enako, eni so naredili več napak kot drugi, kazalo bi jih tudi imenovati, a bi bila za ta zapis vrsta naštetih predolga. Za to pisanje je bolj primerno, če govorimo o krivdi politike kot kaste. Politiki so predlagali in sprejeli zakone, ki so omogočili, da se je nekdanja »družbena« lastnina lahko privatizirala tako, kot se je, na način kraje družbenega premoženja, ki smo ga pred tem skoraj pol stoletja dejansko ustvarjali vsi, končalo pa je v žepih najbolj informiranih in najbolj »drznih znanilcev sprememb«, zlasti na njihovih računih v tujini. Pri tem ne trdim, da so politiki zavestno ravnali tako, kot so. Po mojem se dostikrat sploh niso zavedali, kaj počnejo, kam vse to pelje? A nevednost in neumnost nista opravičilo, sta kvečjemu pojasnilo. Poglejmo samo zgodbo dr. Janeza Drnovška. Ve se, da se je prvi veliki primer spornega tipa »prihvatizacije« zgodil v času njegove vlade. Primer BTC v Ljubljani, že v letih 1993-94. Predsednik Drnovšek se z načinom privatizacije, ki jo je kot vladar omogočil, osebno ni okoristil. Umrl je kot nekakšen guru v svoji hiši na Zaplani. A to žal ne zmanjšuje njegove zgodovinske krivde za stanje, ki ga imamo. Jaz bi raje videl, da to ne bi bilo res, ker sem ga osebno poznal in cenil. In ga še. A se hkrati zavedam, da je bil tudi on med tistimi, ki so trasirali in tlakovali pot v današnje stanje.

Dobro, boste zdaj porekli, morda je res tako, a res je tudi, da so naši politiki prišli na oblast na demokratičen način, državljani sami smo jih izvolili. Imamo torej ravno takšno oblast, kakršno si zaslužimo? Že pred državnozborskimi volitvami lani jeseni smo številni ugotavljali, da nam je dosti teh vedno istih »fac«. Pa smo izvolili kar nekaj novih, a že leto po volitvah moramo ugotoviti, da stanje ni zaradi tega v bistvu nič drugačno, nič boljše. Tudi če bodo kmalu nove volitve, se bodo spet le zamenjali … Bojim se, da se bližamo stanju, ki ga lahko razreši le - nova revolucija. Takrat bo šele hudič, ta pa je največji med politiki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sobota, 6. september 2014 / 19:17

V Bašlju v nedeljo vendarle kmečki praznik

Bašelj – V turističnem društvu Bašelj so Kmečki praznik pod Storžičem načrtovali že 24. avgusta, a so ga tedaj zaradi razmočenega prireditvenega prostora in slabe vremenske napovedi prestavili na t...

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / nedelja, 19. maj 2024 / 18:26

Marko Bošnjak izvoljen za predsednika sodišča

Škofjeločan Marko Bošnjak, od leta 2016 slovenski sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice, bo z junijem prevzel predsedovanje sodišču v Strasbourgu.

Zanimivosti / nedelja, 19. maj 2024 / 18:24

Olimpijsko vzdušje

Slovenska bakla v mesecih do največjega športnega dogodka na svetu prinaša olimpijski duh in vrednote olimpizma v vsako slovensko občino. Povsod jo pričaka veliko ljudi, ki si jo z zanimanjem ogled...

Razvedrilo / nedelja, 19. maj 2024 / 18:22

Štirideseta obletnica valete

Po štirih desetletjih so se sredi aprila ponovno srečali učenci 8. b razreda preddvorske osnovne šole, ki so šolanje zaključili junija leta 1984.

Šport / nedelja, 19. maj 2024 / 18:20

Pogačar po silovitem napadu in zmagi tako rekoč odločil Giro

Bormio – Slovenski kolesarski zvezdnik Tadej Pogačar (UAE Team Emirates) je zmagovalec kraljevske 15. etape dirke po Italiji od Manerbe do Livigna (222 km). Petindvajsetletnik se je na predzadnjem...

Kranj / nedelja, 19. maj 2024 / 18:17

Športni dan mladih

Kranj – V torek so v kranjskem športnem parku pripravili Telemachov dan športa, ki se ga je udeležilo več kot 150 otrok iz tretjih razredov osnovnih šol. Dogodek je potekal v okviru Plazma Športnih...