Kdo je najbolj kriv?

Ste se kdaj vprašali, kdo je najbolj kriv za dejstvo, da smo v velikih težavah in da so te zajele družbo v celoti, od ekonomske in socialne baze do politične, pravne in duhovne nadgradnje? So za to krivi vsi in v enaki meri? Tako se je včasih reklo pri kakšni interni partijski spovedi: Tovariši, vsi smo krivi! Zdaj pa ukrepajmo, da to popravimo. V tem duhu in izročilu zdaj ravna tudi naša politična kasta, zlasti tisti del, ki je trenutno na oblasti. (Da ne bo nesporazuma: če bi bila na oblasti sedanja opozicija, bi ravnala podobno.) Zdaj je treba ukrepati, zategniti pasove in to na vseh področjih, tudi tisti, ki so še najmanj krivi … A temu je treba oporekati, krivda ni porazdeljena enakomerno. Niso v enaki meri in na enak način krivi vodilni gospodarstveniki in direktorji, pa politiki vseh treh vej oblasti, poslanci, ministri, sodniki … Pa znanstveniki, kulturniki, duhovniki … Nemara celo estradniki in novinarji, ki o napakah nismo poročali pravočasno in dovolj odločno. Kriviti vse enako bi bilo tako, kot če bi rekli, da so za finančno polomijo mariborske nadškofije enako krivi duhovniki po štajerskem podeželju kot prvaki na sedežu v Mariboru. Narobe bi bilo tudi, za vse okriviti tujino, češ do leta 2008 je bilo vse lepo, potem pa so v Ameriki zakuhali veliko finančno krizo, ki se je kmalu razširila tudi v Evropo in k nam v rodoljubno dolino šentflorjansko …

Ne, v odgovoru na izhodiščno vprašanje je treba biti odločen: od vseh naštetih so najbolj krivi politiki! Med temi sicer spet ne vsi enako, eni so naredili več napak kot drugi, kazalo bi jih tudi imenovati, a bi bila za ta zapis vrsta naštetih predolga. Za to pisanje je bolj primerno, če govorimo o krivdi politike kot kaste. Politiki so predlagali in sprejeli zakone, ki so omogočili, da se je nekdanja »družbena« lastnina lahko privatizirala tako, kot se je, na način kraje družbenega premoženja, ki smo ga pred tem skoraj pol stoletja dejansko ustvarjali vsi, končalo pa je v žepih najbolj informiranih in najbolj »drznih znanilcev sprememb«, zlasti na njihovih računih v tujini. Pri tem ne trdim, da so politiki zavestno ravnali tako, kot so. Po mojem se dostikrat sploh niso zavedali, kaj počnejo, kam vse to pelje? A nevednost in neumnost nista opravičilo, sta kvečjemu pojasnilo. Poglejmo samo zgodbo dr. Janeza Drnovška. Ve se, da se je prvi veliki primer spornega tipa »prihvatizacije« zgodil v času njegove vlade. Primer BTC v Ljubljani, že v letih 1993-94. Predsednik Drnovšek se z načinom privatizacije, ki jo je kot vladar omogočil, osebno ni okoristil. Umrl je kot nekakšen guru v svoji hiši na Zaplani. A to žal ne zmanjšuje njegove zgodovinske krivde za stanje, ki ga imamo. Jaz bi raje videl, da to ne bi bilo res, ker sem ga osebno poznal in cenil. In ga še. A se hkrati zavedam, da je bil tudi on med tistimi, ki so trasirali in tlakovali pot v današnje stanje.

Dobro, boste zdaj porekli, morda je res tako, a res je tudi, da so naši politiki prišli na oblast na demokratičen način, državljani sami smo jih izvolili. Imamo torej ravno takšno oblast, kakršno si zaslužimo? Že pred državnozborskimi volitvami lani jeseni smo številni ugotavljali, da nam je dosti teh vedno istih »fac«. Pa smo izvolili kar nekaj novih, a že leto po volitvah moramo ugotoviti, da stanje ni zaradi tega v bistvu nič drugačno, nič boljše. Tudi če bodo kmalu nove volitve, se bodo spet le zamenjali … Bojim se, da se bližamo stanju, ki ga lahko razreši le - nova revolucija. Takrat bo šele hudič, ta pa je največji med politiki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / sobota, 27. maj 2023 / 16:48

Učinki stresa

Stres preprosto spada k življenju. Vsakdanjik ali kar celo življenje je bolj ali manj uspešno reševanje problemov. Enkrat gre iskanje rešitev bolj gladko, drugič težje. Najbolj preprosto l...

Objavljeno na isti dan


Jesenice / nedelja, 3. marec 2024 / 22:44

Darila godbenikov s Paga

Jesenice – V sklopu praznovanja ob 150-letnici jeseniških godb je Pihalni orkester Jesenice - Kranjska Gora gostil Mestno godbo in Klapo Sol s hrvaškega otoka Pag. Glasbeniki in pevci so s celoveče...

Zanimivosti / nedelja, 3. marec 2024 / 22:44

V spomin Valentinu Kokalju, 12. del

Teta in njen mož sta Albinco Kokalj Mihelič vzgajala, kakor bi bila njuna lastna hči, tudi imenovala ju je ata in mama. O njenih pravih starših pa v družini niso govorili, o njih so ji le malo pove...

Šport / nedelja, 3. marec 2024 / 22:43

Priznanje v roke deskarja Žana Koširja

Športna zveza Tržič je minuli ponedeljek podelila priznanja najboljšim športnikom za leto 2023 in počastila 120-letnico tržiškega sokolstva. Naj športnik Tržiča je postal deskar Žan Košir.

Gospodarstvo / nedelja, 3. marec 2024 / 22:43

Za najboljše inovacije

Kranj – Odprti so regijski razpisi za najboljše inovacije. K sodelovanju vabi tudi Regionalna zbornica Gorenjske pri GZS. Prijave zbirajo do 4. aprila s spletnim obrazcem. Na razpisu lahko sodeluje...

Kronika / nedelja, 3. marec 2024 / 22:42

Izsilila prednost drugemu vozniku

Kranj – Kranjski policisti so v torek obravnavali prometno nesrečo, v kateri je 73-letna voznica izsilila prednost drugemu vozniku in z avtomobilom trčila v njegov avtomobil. »Vozila je pod vplivom...