Že več kot deset let so zvesti spremljevalci likovnih dogodkov tudi v Razstavnem salonu Jugovic v Spodnjih Bitnjah. Kranjski umetniki so se zbrali ob Majdi Jugovic in njeni hčeri Tanji (na sredini), ki vsa leta skrbita za vsebino galerije. (Foto: Igor Kavčič)

Kranj, ena velika galerija

Osemnajst razstavišč v Kranju gosti umetniška dela petinsedemdesetih likovnih ustvarjalcev iz Slovenije in še osmih evropskih držav. Kranj je te dni slovenska prestolnica sodobne likovne umetnosti.

Gruča ljudi je bila v torek popoldne na Glavnem trgu pred Malo galerijo Likovnega društva Kranj, zbornim mestom osrednjega dogodka sicer mesec dni trajajočega Mednarodnega festivala likovnih umetnosti Srečanja 2012, vsako minuto večja. Ne glede na precej kislo nebo in zaradi obnove nekoliko »razkopan« center starega mestnega jedra. Najavljena obsežna umetniška akcija, ki so jo pod okriljem Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in Likovnega združenja Kranj ter skrbnim in neutrudnim vodstvom kranjskega slikarja Klavdija Tutte pripravili kranjski likovniki, je bila številnim Kranjčanom in obiskovalcem od drugod nedvomno dober razlog za »biti na pravem mestu«. Kranjska festivalska zgodba se je sicer začela že prejšnji teden z razstavo Črtomirja Freliha v avli časopisne hiše Gorenjski glas, nadaljevala s predstavitvijo Kranjčanov v Razstavnem paviljonu Jugovic v Spodnjih Bitnjah in v Galeriji Kolodvor v Besnici, kjer se predstavljata domačin Karel Kuhar in Nemka Chris Engels, razstavna prizorišča v mestnem jedru pa so svoja vrata odprla v torek.

Uvodno noto, lahko bi mu rekli kar pohodu po kranjskih galerijah, je v Galeriji Kranjske hiše dal Jože Trobec z vedutami Kranja, medtem ko se dolenjski likovni umetniki predstavljajo v Mali galeriji, pa je na oni strani trga v Galeriji Prešernovih nagrajencev že nekaj časa na ogled razstava slikarjev Zvonka Čoha in Milana Eriča. Svojevrstno instalacijo na prostem sta postavila znana Kranjčana, vsak mojster na svojem področju, fotograf Boštjan Gunčar in florist Matjaž Beguš. Dvanajst fotografij ženskih aktov, vpetih v cvetlične aranžmaje, je zaznamovalo prostor pred farno cerkvijo, hkrati pa potešilo oči in duha likovnih popotnikov vse tja do Pungerta, kjer se v Cafe galeriji predstavlja zamejski Slovenec Karl Vouk. »Letečemu cilju« je sledila vrnitev na Glavni trg v še dva lokala, ki sta lahko tudi priložnostni razstavišči, Central in Star Mayr, ki v zadnjem delu (nekdanjem kegljišču) ponuja prostor delom kranjskih umetnikov.

Na Tomšičevi ulici se odpirajo novi galerijski prostori v stolpu intermedijske umetnosti na Škrlovcu. Zgoraj dela likovnih umetnikov slovenske obale, v spodnjem prostoru predstavitev petih avtorskih videov. Po Galeriji sosednje Layerjeve hiše z razstavljenimi slikami Klavdija Tutte in Aleša Sedmaka je sledila druga, nekoliko daljša postaja v razstavišču Kokra, kranjske izpostave Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Tu velike formate razstavlja častni gost letošnje prireditve profesor in akademik Andrej Jemec.

Po skoraj dvournem popotovanju po razstaviščih se je festival zaključil v Avli MO Kranj, kjer so na ogled dela tujih likovnih ustvarjalcev iz sosednjih držav, pa tudi Španije, Francije, Belgije, Makedonije in Nemčije. Na zaključni postaji se je zbralo več kot dvesto obiskovalcev, kar je zagotovo eden najpomembnejših uspehov festivala. Obiskovalci, ki so si z zanimanjem ogledovali razstavljena umetniška dela in eni postali dlje časa pri tem, drugi pri onem avtorju, kar niso mogli verjeti, da mesto v sebi skriva toliko primernih razstavišč, naj bo starih, na že uveljavljenih lokacijah, kot novih galerijskih pridobitev in nekaterih lokalov, ki svojo notranjost lahko oplemenitijo z umetniškimi deli. Klavdij Tutta je na odprtem odru požel odobravanje za neke vrste v današnjem času znova pionirski projekt tako obsežne predstavitve aktualnih slovenskih in tujih ustvarjalcev. Ob zaključku je predsednik strokovne žirije, likovni kritik Franc Obal, predstavil še devet dobitnikov priznanj festivala. Med njimi so: Janko Orač, Marko Tušek, Klementina Golija, Majda Skrinar, Špela Pavli, Dubravko Baumgartner, Ferenc Kiraly, Paride Di Stefano, Katja Smerdu in častno priznanje Andrej Jemec. Razstavišča bodo za vaš ponovni ali prvi obisk odprta še vse do sredine novembra.

   

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Radovljica / ponedeljek, 30. april 2018 / 08:51

Odprli novo radovljiško knjižnico

V Radovljici so v četrtek iz stare knjižnice v živi verigi prenesli še zadnjo knjigo, Linhartovega Matička, in nato slovesno odprli novo knjižnico na Vurnikovem trgu.

Objavljeno na isti dan


Kranj / torek, 27. september 2011 / 07:00

Predsednik sprejel zlate maturante

Brdo - Predsednik republike Danilo Türk je včeraj na Brdu priredil sprejem za zlate maturante, ki so na maturi dosegli vse možne točke. Med šestnajstimi maturanti, ki so zbrali v...

Gospodarstvo / torek, 27. september 2011 / 07:00

Izdali še trinajst tisoč dohodninskih odločb

Ljubljana - Davčna uprava je v minulih dneh na naslove zavezancev poslala še 12.981 odločb o odmeri dohodnine za leto 2010. Prejeli so jih zavezanci, ki so vložili ugovor zoper i...

Gospodarstvo / torek, 27. september 2011 / 07:00

Do konca leta objavljenih še štirinajst razpisov

Ljubljana - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo do konca leta objavilo še štirinajst javnih razpisov za ukrepe iz programa razvoja podeželja. Oktobra naj bi obja...

Zanimivosti / torek, 27. september 2011 / 07:00

Razstava ob devetdesetletnici Klinike Golnik

Kranj - Pred kratkim so v Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik gostili štiriindvajset gorenjskih umetnikov, ki so v treh dneh ustvarjali umetniška dela. Od...

GG Plus / torek, 27. september 2011 / 07:00

Nove zasaditve grobov

Ideje za ureditve grobov se spreminjajo iz leta v leto. Poletno cvetje je treba zamenjati, če imate zasajene vedno zelene iglavce, jih je potrebno obrezati, da ne prerastejo okvirov.