Že več kot deset let so zvesti spremljevalci likovnih dogodkov tudi v Razstavnem salonu Jugovic v Spodnjih Bitnjah. Kranjski umetniki so se zbrali ob Majdi Jugovic in njeni hčeri Tanji (na sredini), ki vsa leta skrbita za vsebino galerije. (Foto: Igor Kavčič)

Kranj, ena velika galerija

Osemnajst razstavišč v Kranju gosti umetniška dela petinsedemdesetih likovnih ustvarjalcev iz Slovenije in še osmih evropskih držav. Kranj je te dni slovenska prestolnica sodobne likovne umetnosti.

Gruča ljudi je bila v torek popoldne na Glavnem trgu pred Malo galerijo Likovnega društva Kranj, zbornim mestom osrednjega dogodka sicer mesec dni trajajočega Mednarodnega festivala likovnih umetnosti Srečanja 2012, vsako minuto večja. Ne glede na precej kislo nebo in zaradi obnove nekoliko »razkopan« center starega mestnega jedra. Najavljena obsežna umetniška akcija, ki so jo pod okriljem Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in Likovnega združenja Kranj ter skrbnim in neutrudnim vodstvom kranjskega slikarja Klavdija Tutte pripravili kranjski likovniki, je bila številnim Kranjčanom in obiskovalcem od drugod nedvomno dober razlog za »biti na pravem mestu«. Kranjska festivalska zgodba se je sicer začela že prejšnji teden z razstavo Črtomirja Freliha v avli časopisne hiše Gorenjski glas, nadaljevala s predstavitvijo Kranjčanov v Razstavnem paviljonu Jugovic v Spodnjih Bitnjah in v Galeriji Kolodvor v Besnici, kjer se predstavljata domačin Karel Kuhar in Nemka Chris Engels, razstavna prizorišča v mestnem jedru pa so svoja vrata odprla v torek.

Uvodno noto, lahko bi mu rekli kar pohodu po kranjskih galerijah, je v Galeriji Kranjske hiše dal Jože Trobec z vedutami Kranja, medtem ko se dolenjski likovni umetniki predstavljajo v Mali galeriji, pa je na oni strani trga v Galeriji Prešernovih nagrajencev že nekaj časa na ogled razstava slikarjev Zvonka Čoha in Milana Eriča. Svojevrstno instalacijo na prostem sta postavila znana Kranjčana, vsak mojster na svojem področju, fotograf Boštjan Gunčar in florist Matjaž Beguš. Dvanajst fotografij ženskih aktov, vpetih v cvetlične aranžmaje, je zaznamovalo prostor pred farno cerkvijo, hkrati pa potešilo oči in duha likovnih popotnikov vse tja do Pungerta, kjer se v Cafe galeriji predstavlja zamejski Slovenec Karl Vouk. »Letečemu cilju« je sledila vrnitev na Glavni trg v še dva lokala, ki sta lahko tudi priložnostni razstavišči, Central in Star Mayr, ki v zadnjem delu (nekdanjem kegljišču) ponuja prostor delom kranjskih umetnikov.

Na Tomšičevi ulici se odpirajo novi galerijski prostori v stolpu intermedijske umetnosti na Škrlovcu. Zgoraj dela likovnih umetnikov slovenske obale, v spodnjem prostoru predstavitev petih avtorskih videov. Po Galeriji sosednje Layerjeve hiše z razstavljenimi slikami Klavdija Tutte in Aleša Sedmaka je sledila druga, nekoliko daljša postaja v razstavišču Kokra, kranjske izpostave Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Tu velike formate razstavlja častni gost letošnje prireditve profesor in akademik Andrej Jemec.

Po skoraj dvournem popotovanju po razstaviščih se je festival zaključil v Avli MO Kranj, kjer so na ogled dela tujih likovnih ustvarjalcev iz sosednjih držav, pa tudi Španije, Francije, Belgije, Makedonije in Nemčije. Na zaključni postaji se je zbralo več kot dvesto obiskovalcev, kar je zagotovo eden najpomembnejših uspehov festivala. Obiskovalci, ki so si z zanimanjem ogledovali razstavljena umetniška dela in eni postali dlje časa pri tem, drugi pri onem avtorju, kar niso mogli verjeti, da mesto v sebi skriva toliko primernih razstavišč, naj bo starih, na že uveljavljenih lokacijah, kot novih galerijskih pridobitev in nekaterih lokalov, ki svojo notranjost lahko oplemenitijo z umetniškimi deli. Klavdij Tutta je na odprtem odru požel odobravanje za neke vrste v današnjem času znova pionirski projekt tako obsežne predstavitve aktualnih slovenskih in tujih ustvarjalcev. Ob zaključku je predsednik strokovne žirije, likovni kritik Franc Obal, predstavil še devet dobitnikov priznanj festivala. Med njimi so: Janko Orač, Marko Tušek, Klementina Golija, Majda Skrinar, Špela Pavli, Dubravko Baumgartner, Ferenc Kiraly, Paride Di Stefano, Katja Smerdu in častno priznanje Andrej Jemec. Razstavišča bodo za vaš ponovni ali prvi obisk odprta še vse do sredine novembra.

   

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Bohinj / / 08:43

Doma pod Triglavom

V dvorani Danica je bila v nedeljo osrednja prireditev v počastitev 240. obletnice vzpona štirih srčnih mož na očaka Triglav z naslovom Doma pod Triglavom, ki jo je v živo prenašala tudi RTV Slovenija...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 9. maj 2016 / 20:37

Pod Storžičem diši po francoski in slovenski kuhinji

Vilo Bella, restavracijo, ki jo je pred leti na Srednji Beli odprla družina Klakočar, nato pa se je izmenjalo nekaj najemnikov, sta sedaj najela Francoza Celine in Sebastien Vermant, v kraj pod Storži...

Razvedrilo / ponedeljek, 9. maj 2016 / 20:36

ManuElla je odletela …

... stockholmski dogodivščini naproti. Švedski Stockholm bo namreč 10., 12. in 14. maja gostitelj treh večerov enainšestdesetega izbora za Pesem Evrovizije, na katerem se bo za zmago potegovalo dvainš...

GG Plus / ponedeljek, 9. maj 2016 / 20:23

Muzej, zazrt v prihodnost

V prostorih Infocentra Triglavska roža na Bledu bodo prihodnji četrtek tudi uradno odprli Antimuzej Dežela fizike, v katerem obiskovalca popeljejo skozi zanimivo predstavitev naravnih in fizikalnih po...

GG Plus / ponedeljek, 9. maj 2016 / 20:07

Tatjanin pasijon v ljubljanski cerkvi

Fotografije križevega pota, ki jih je lani ob uprizoritvi Škofjeloškega pasijona posnela fotografinja Tatjana Splichal, sedaj trajno visijo v cerkvi v Podutiku. Avtorica je hvaležna za to priložnost:...

Gospodarstvo / ponedeljek, 9. maj 2016 / 20:03

Najbolj so pozebli orehi

Gorenjska jo je po prvih ocenah v nedavni pozebi s sneženjem še dobro odnesla, a škoda v sadovnjakih kljub vsemu ni zanemarljiva.