Kronska priča je policijski ovaduh

Besedilo: Andraž Sodja
Kategorija: Kronika / četrtek, 24. april 2014 / 17:02

Na sojenju osmerici, obtoženi trgovine z mamili, je prišlo do dramatičnega preobrata, saj so se potrdila ugibanja obrambe, da je kronska priča, skesanec Toni Radunić Progar že deloval kot policijski ovaduh.

Kranj – Na Okrožnem sodišču v Kranju se je minuli teden nadaljevalo sojenje osmerici obtoženih za organizacijo trgovine z mamili iz Južne Amerike, ki je propadla pred skoraj tremi leti, ko so na avtocesti pri Lescah prijeli skesanca Tonija Radunića Progarja in Martina Udoviča z dvajsetimi kilogrami kokaina, vrednega skoraj milijon evrov. Na tokratni obrav­navi so se potrdila ugibanja obrambe, da je bil Toni Radunić Progar, sicer skesanec in kronska priča tožilstva, policijski ovaduh.

Sodni senat pod vodstvom sodnice Metke Radjenovič je zaradi zaščite priče Radunića Progarja večkrat zavrnil zahteve za odgovore na vprašanja s strani obrambe, zaradi česar so odvetniki nenehno protestirali. Odvetnik Miha Kozinc je navajal, da takšno vodenje obrav­nave kaže na pristranskost senata, saj je v tem postopku sodišče spreminjalo svoje odločitve, na tokratni obravnavi pa je priči vna­prej podelilo možnost zavrnitve odgovora na vprašanja obrambe: »Podlage za to ni nikjer v zakonu o kazenskem postopku, saj priča lahko odkloni zgolj odgovor na posamezna vprašanja.« Peterica odvetnikov je tako znova zahtevala izločitev sodnega senata, ki pa je bila zavrnjena, saj gre po ocenah predsednice senata za poskuse zavlačevanja postopka. Kot so poudarili odvetniki, je bila v tem postopku obramba večkrat izigrana, saj obrambi ni bilo omogočeno preveriti, ali so bili postopki s Tonijem Radunićem Progarjem pravilno izvedeni oziroma ali je bila njegova izpoved pridob­ljena zakonito.

Med zaslišanjem so odvetniki s provokacijami pripeljali kranjskega kriminalista Nejca Eržena do posrednega priznanja, da je bil Progar policijski informator. Posredno pa je to priznal že Progar sam ob svojem za­slišanju prek videokonference. Ob tej potrditvi so odvetniki sprožili pravo ofenzivo, saj so zahtevali, da Eržen pove, kdo je vodil Progarja kot informatorja. Priča je pojasnila, da tega ne ve, pa tudi sicer ne bi smel podajati več informacij o tem, saj je zadevi podeljena stopnja tajnosti, od katere ga lahko odveže zgolj generalni direktor policije. Odvetnik Kozinc je zato zahteval, naj se izpelje postopek umika tajnosti, kar je sodni senat znova zavrnil kot nepotrebno, saj meni, da je dovolj informacij podal že Progar sam, ko je povedal, da je policiji prodajal informacije v zameno za plačilo. Eržen je še dodal, da ob Progarjevi in Udovičevi aretaciji na avtocesti pri Lescah ni vedel, da je Progar policijski informator, temveč je to izvedel šele ob zaslišanju Progarja na tožilstvu.

Odvetnik obtoženega Dejana Vidmarja Borut Bernik Bogataj in zagovornik Duleta Mikića Milan Krstič sta zahtevala, naj policija dostavi podatke o tem, katere informacije o svojih aktivnostih in aktivnostih obtoženih je podal Progar in kaj je bilo posredovano v Italijo ter kdo je skrbel za pretok informacij. Zahtevala pa sta tudi neposredno zaslišanje te osebe ter sodišče obtožila, da odvetnike z omejevanjem dostopa do informacij onemogoča pri njihovi ustav­ni nalogi.

Tožilka Tanja Frank Eler je vse predloge obrambe za dodatne dokaze zavrnila, češ da gre zgolj za poskuse omajati verodostojnost priče Progarja, ob tem pa pozabljajo, da je v obtožnici več kot dovolj drugih dokazov, ki potrjujejo Progarjevo pričanje. Kot je pojasnila tožilka, je ravno kakovost informacij, ki jih je podal Progar, vplivala na odločitev za višino kazni, ki mu je bila odmerjena. S tem se je strinjal tudi sodni senat, ki je zavrnil vse dodatne dokazne predloge obrambe.

Sojenje obtoženim za organiziranje tihotapljenja večjih količin kokaina iz Južne Amerike Duletu Mikiću, Milanku Srediću, Dejanu Pejovskem, Žarku Tešanoviću, Nebojši Čubriloviću, Miroslavu Banjacu, lastniku propadlega športnega centra Gradiant, Martinu Udoviču in Dejanu Vidmarju (tudi domnevnemu roparju sefov SKB banke v Ljubljani) se tako z zavrnitvijo dodatnih dokaznih predlogov vse bolj bliža sklepni fazi.