Abraham šole v Gorjah so zaznamovali s prireditvijo Učimo se za prihodnost. / Foto: Primož Pičulin

Življenje, sreča, razigranost ...

Vse to je del šolskega vsakdana, ki so ga ob petdesetletnici šolske stavbe v Gorjah obiskovalcem pričarali na prireditvi z naslovom Učimo se za prihodnost.

Gorje – Tako so na prav poseben način zaznamovali obletnico šolske stavbe, ki je letos srečala Abrahama. Kot je spomnil ravnatelj Osnovne šole Gorje Milan Rejc, ima šolstvo v Gorjah sicer že dolgoletno tradicijo, saj zapiski v kroniki ljudske šole v Gorjah sežejo v leto 1835, ko so v prvem nadstropju mežnarije uredili šolsko sobo. Vse od leta 1910 so potem tekle priprave in zbiranje denarja za novo šolo. Leta 1960 so sprejeli sklep o samoprispevku za šolo in štiri leta kasneje so odprli vrata nove šolske stavbe, za katero je načrt naredil arhitekt Danilo Fürst.

»O naši šoli gre dober glas. Za to smo zaslužni vsi, saj tega ne bi bilo brez do­brega sodelovanja med učitelji, starši, društvi in zaslužnimi posamezniki ter občino,« je v svojem govoru poudaril Rejc. Pojasnil je, da so bili med prvimi, ki so začeli s poletnimi in zimskimi šolami v naravi, njihovi učenci pa blestijo tako na tekmovanjih iz znanja kot športnih tekmovanjih. »Uspešnost učencev nam vsako leto potrjujejo tudi rezultati na nacionalnem preverjanju znanja, s športnih tekmovanj svetovnega merila pa se učenci vračajo z medaljami,« je s ponosom poudaril ravnatelj. Že vrsto let v šoli gojijo tudi mednarodne povezave v okviru projektov Comenius, z nekaterimi šolami v tujini pa so stike navezali tudi sami. »Že vrsto let poteka izmenjava z vrstniki iz gimnazije Theodor-Heuss iz Goettingena, v zadnjem času pa tudi z Osnovno šolo Milinko Kušić iz Ivanjice iz Srbije.«

Ravnatelj Rejc je navedel tudi nekaj pomembnih mejnikov v zgodovini šole. Leta 1979 so ob šoli zgradili asfaltno igrišče, leta 1982 pa še prizidek za kuhinjo, jedilnico, skladišče in tehnično delavnico s kabineti. Z dograditvijo šole v letu 1989 so pridobili tri nove učilnice in šest kabinetov, pouk pa je stekel v eni izmeni. Od leta 2003 se v šoli ponašajo s sodobno telovadnico, od leta 2008 pa so posodabljali tehnologijo v učilnicah. V letu 2012 so se lotili še energetske prenove, tako da se od lani dalje ogrevajo na lesne sekance.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / četrtek, 25. junij 2015 / 10:59

Dokazi znani, sodbe še ni

V ponedeljek je na Okrajnem sodišču v Kranju potekala glavna obravnava glede zlorabe uradnega položaja pri zaposlitvi sedaj že bivšega direktorja kranjske občinske uprave Mitja Heraka.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 17. februar 2012 / 07:00

Mesto cvetočih idej

Prejšnji petek so se na enodnevni izlet odpravili srečni izžrebanci nagradne igre Izlet, ki sta jo skupaj pripravila Gorenjski glas in Mercator.

Prosti čas / petek, 17. februar 2012 / 07:00

Nove izvirne skladbe na temo voda

Uredništvo Programa za mlade 1. programa Radia Slovenija vabi glasbene skupine, ki izvajajo pop, rock in hip-hop glasbo, k sodelovanju na javnem razpisu za nove izvirne skladbe s temo 'voda'. Sod...

Kronika / petek, 17. februar 2012 / 07:00

Izsilila prednost

Jeprca - V sredo opoldne sta v bližini Jeprce na regionalni cesti Kranj-Jeprca trčili osebni vozili. Nesrečo je zaradi izsiljevanja prednosti 39-letnemu vozniku povzročila 48-let...

Zanimivosti / petek, 17. februar 2012 / 07:00

Počitniško brezplačno drsanje

Kranj - V Kranju bodo šolarji v času zimskih počitnic lahko izbirali med več dejavnostmi, od tečajev smučanja, zimske šole računalništva, počitniškega čofotanja, plesnih tečajev,...

Nasveti / petek, 17. februar 2012 / 07:00

Gôri, gôri, máslenica!!!

Ne gre za dalmatinsko Maslenico, ampak za rusko, za ljudsko praznovanje, ne za karneval, za rusko slovo od zime, ki izvira še iz poganskih časov. Iz čaščenja Velesa, boga podzemlja pa...