Dvorana Kovaškega muzeja je bila premajhna za vse, ki so prišli na predstavitev monografije o Plamenu.

Novi Vigenjc o Plamenu

Osrednji del glasila je namenjen fotografijam, ki zgovorno opisujejo pet desetletij Plamena. Mnoge med njimi so tokrat objavljene prvič.

Kropa - V Kovaškem muzeju v Kropi so konec marca predstavili novo, sedmo številko Vigenjca, glasila Kovaškega muzeja, ki ga že od leta 2001 izdajajo Muzeji radovljiške občine. Številka je monografska, v celoti posvečena Tovarni vijakov Plamen, ki jo je kot primer univerzalnega socialističnega podjetja v letih 1945 do 1997 natančno raziskal in opisal dr. Jože Prinčič, znanstveni svetnik Inštituta za novejšo zgodovino. Uredila jo je Saša Florjančič.

Plamen je v najboljših časih več kot 500 delavcem dajal kruh ter z gradnjo infrastrukture in bogato podporo športnim, kulturnim in socialnim dejavnostim sooblikoval celotno življenje v Kropi in okolici. »V seznamu stotih ali dvestotih industrijskih podjetij, ki so v preteklem stoletju delovala na slovenskem ozemlju, podjetje iz Krope res ni bilo nikoli uvrščeno v prvo polovico po številu delavcev, prav tako ne po dohodku in po obsegu zunanjetrgovinske menjave. V seznamu podjetij z dolgo in bogato ter več kot stoletno tradicijo pa zaseda Plamen mesto čisto pri vrhu ... Kropa in Plamen sta pred sorodnimi podjetji in industrijskimi naselji prednjačila še po eni posebnosti, to je po ljudeh in po delavcih, ki so bili iz posebnega testa,» je v uvodu v monografijo napisal avtor dr. Jože Prinčič, ki se je raziskovanja zgodovine Plamena lotil pred tremi leti. Natančno je obdelal obsežno arhivsko gradivo – samo v kranjski enoti Zgodovinskega arhiva Ljubljana ga hranijo v 351 škatlah ali 40 tekočih metrih - ter se pogovarjal s številnimi ljudmi, ki so pomembno vplivali na usodo Plamena.

»Pred začetkom dela sem poznal Kropo toliko kot vsak povprečen Slovenec: Vedel sem, da so Kroparji kovači in Kropa sinonim za kovaštvo, kaj več pa ne. Ko sem že nekaj časa raziskoval, sem šel na kosilo v gostilno na Lipnico. Zaslišim, kako so se pri sosedni mizi pogovarjali o Plamenu. Prisluhnil sem in začutil, kako je ta zgodba še vedno globoko v ljudeh,« je tudi o svojih osebnih občutkih ob raziskovalnem delu povedal dr. Prinčič.

Muzeju radovljiške občine bodo, obljublja direktorica Verena Štekar Vidic, tudi v prihodnje z Vigenjci zapolnili še kakšno vrzel v našem poznavanju zgodovine. Prihajajoče številke bodo tako vsebinsko posvečene družbenemu življenju Krope, obnovi stavbe, v kateri je Kovaški muzej, ter družini Kapus.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Pisma bralcev / nedelja, 29. april 2007 / 07:00

Vzajemna naprodaj

Zdi se, da politično zainteresirana javnost zadnje čase stranki, ki bi naj bila s svojim programom blizu interesom upokojencev, ni pretirano naklonjena. Rezultati raziskav javnega mnenja...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / torek, 3. februar 2009 / 07:00

So plače zdravnikov (pre)visoke?

Bralci komentirate aktualne dogodke

Cerklje na Gorenjskem / torek, 3. februar 2009 / 07:00

Brniško letališče znova odprto

Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, ki je bilo šest ur zaprto zaradi težav s snegom, je ob 12.10 uri znova začelo obratovati.

Šport / torek, 3. februar 2009 / 07:00

Plavali za medalje in fige

Letos se je mednarodnega plavalnega tekmovanja Dr. Fig v Kranju udeležilo 600 plavalcev iz štirih držav. S športnim dogodkom obeležen kulturni praznik.

Slovenija / torek, 3. februar 2009 / 07:00

Nato mora čakati na proračun 2007

Državni zbor bi moral v četrtek odločati o ratifikaciji protokola o vstopu Hrvaške (in Albanije) v zvezo NATO, a so poslanci stranke SDS napovedali obstrukcijo.

Šport / torek, 3. februar 2009 / 07:00

V ledu najhitrejši Rusi

Slovenija je v soteski Mlačca prvič gostila tekmo svetovnega pokala v lednem plezanju. Med odlične Ruse se je uspelo uvrstili le bratoma Vukotič z Bleda. Matevž je bil drugi, Jernej pa šesti.