Dvorana Kovaškega muzeja je bila premajhna za vse, ki so prišli na predstavitev monografije o Plamenu.

Novi Vigenjc o Plamenu

Osrednji del glasila je namenjen fotografijam, ki zgovorno opisujejo pet desetletij Plamena. Mnoge med njimi so tokrat objavljene prvič.

Kropa - V Kovaškem muzeju v Kropi so konec marca predstavili novo, sedmo številko Vigenjca, glasila Kovaškega muzeja, ki ga že od leta 2001 izdajajo Muzeji radovljiške občine. Številka je monografska, v celoti posvečena Tovarni vijakov Plamen, ki jo je kot primer univerzalnega socialističnega podjetja v letih 1945 do 1997 natančno raziskal in opisal dr. Jože Prinčič, znanstveni svetnik Inštituta za novejšo zgodovino. Uredila jo je Saša Florjančič.

Plamen je v najboljših časih več kot 500 delavcem dajal kruh ter z gradnjo infrastrukture in bogato podporo športnim, kulturnim in socialnim dejavnostim sooblikoval celotno življenje v Kropi in okolici. »V seznamu stotih ali dvestotih industrijskih podjetij, ki so v preteklem stoletju delovala na slovenskem ozemlju, podjetje iz Krope res ni bilo nikoli uvrščeno v prvo polovico po številu delavcev, prav tako ne po dohodku in po obsegu zunanjetrgovinske menjave. V seznamu podjetij z dolgo in bogato ter več kot stoletno tradicijo pa zaseda Plamen mesto čisto pri vrhu ... Kropa in Plamen sta pred sorodnimi podjetji in industrijskimi naselji prednjačila še po eni posebnosti, to je po ljudeh in po delavcih, ki so bili iz posebnega testa,» je v uvodu v monografijo napisal avtor dr. Jože Prinčič, ki se je raziskovanja zgodovine Plamena lotil pred tremi leti. Natančno je obdelal obsežno arhivsko gradivo – samo v kranjski enoti Zgodovinskega arhiva Ljubljana ga hranijo v 351 škatlah ali 40 tekočih metrih - ter se pogovarjal s številnimi ljudmi, ki so pomembno vplivali na usodo Plamena.

»Pred začetkom dela sem poznal Kropo toliko kot vsak povprečen Slovenec: Vedel sem, da so Kroparji kovači in Kropa sinonim za kovaštvo, kaj več pa ne. Ko sem že nekaj časa raziskoval, sem šel na kosilo v gostilno na Lipnico. Zaslišim, kako so se pri sosedni mizi pogovarjali o Plamenu. Prisluhnil sem in začutil, kako je ta zgodba še vedno globoko v ljudeh,« je tudi o svojih osebnih občutkih ob raziskovalnem delu povedal dr. Prinčič.

Muzeju radovljiške občine bodo, obljublja direktorica Verena Štekar Vidic, tudi v prihodnje z Vigenjci zapolnili še kakšno vrzel v našem poznavanju zgodovine. Prihajajoče številke bodo tako vsebinsko posvečene družbenemu življenju Krope, obnovi stavbe, v kateri je Kovaški muzej, ter družini Kapus.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Preddvor / torek, 1. julij 2014 / 14:10

Viharnik, št. 1

Viharnik, 1. julij 2014, št. 1

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Včasih je ravno obratno

Vsi so se norčevali iz mojega šepanja

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Nevihta sladkih rož

Pa smo jo dobili: antologijo slovenske poezije 20. stoletja, 372 pesmi 103 avtorjev na 650 straneh. Nevihta sladkih rož je naslov te imenitne knjige, pesmi je izbral in uredil Peter Kolšek, izdala Štu...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Sedmica: Na robu kulturnega

Hm. Stanje duha v Sloveniji ni bistveno drugačno, kot je bilo v prejšnjem stoletju. Recimo. Če bi si želeli na Blejskem otoku baročno cerkvico, postavljeno na gotskih temeljih in posve...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Med sosedi 23

Sredi preteklega tedna je avstrijsko Ustavno sodišče objavilo nove odločbe o dvojezičnih krajevnih napisih na Koroškem, s katerimi razširja seznam krajev, v katerih bi morale stati dv...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lačne terice

Delo teric je bilo naporno, zato so se morale pred teritvijo in med njo dobro podpreti. Delo je bilo enolično, a ne dolgočasno, dogajale so se prav zabavne reči. Eno od zgodb nam je ohra...