Novi Vigenjc o Plamenu

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Radovljica / sobota, 12. april 2008 / 06:00

Osrednji del glasila je namenjen fotografijam, ki zgovorno opisujejo pet desetletij Plamena. Mnoge med njimi so tokrat objavljene prvič.

Kropa - V Kovaškem muzeju v Kropi so konec marca predstavili novo, sedmo številko Vigenjca, glasila Kovaškega muzeja, ki ga že od leta 2001 izdajajo Muzeji radovljiške občine. Številka je monografska, v celoti posvečena Tovarni vijakov Plamen, ki jo je kot primer univerzalnega socialističnega podjetja v letih 1945 do 1997 natančno raziskal in opisal dr. Jože Prinčič, znanstveni svetnik Inštituta za novejšo zgodovino. Uredila jo je Saša Florjančič.

Plamen je v najboljših časih več kot 500 delavcem dajal kruh ter z gradnjo infrastrukture in bogato podporo športnim, kulturnim in socialnim dejavnostim sooblikoval celotno življenje v Kropi in okolici. »V seznamu stotih ali dvestotih industrijskih podjetij, ki so v preteklem stoletju delovala na slovenskem ozemlju, podjetje iz Krope res ni bilo nikoli uvrščeno v prvo polovico po številu delavcev, prav tako ne po dohodku in po obsegu zunanjetrgovinske menjave. V seznamu podjetij z dolgo in bogato ter več kot stoletno tradicijo pa zaseda Plamen mesto čisto pri vrhu ... Kropa in Plamen sta pred sorodnimi podjetji in industrijskimi naselji prednjačila še po eni posebnosti, to je po ljudeh in po delavcih, ki so bili iz posebnega testa,» je v uvodu v monografijo napisal avtor dr. Jože Prinčič, ki se je raziskovanja zgodovine Plamena lotil pred tremi leti. Natančno je obdelal obsežno arhivsko gradivo – samo v kranjski enoti Zgodovinskega arhiva Ljubljana ga hranijo v 351 škatlah ali 40 tekočih metrih - ter se pogovarjal s številnimi ljudmi, ki so pomembno vplivali na usodo Plamena.

»Pred začetkom dela sem poznal Kropo toliko kot vsak povprečen Slovenec: Vedel sem, da so Kroparji kovači in Kropa sinonim za kovaštvo, kaj več pa ne. Ko sem že nekaj časa raziskoval, sem šel na kosilo v gostilno na Lipnico. Zaslišim, kako so se pri sosedni mizi pogovarjali o Plamenu. Prisluhnil sem in začutil, kako je ta zgodba še vedno globoko v ljudeh,« je tudi o svojih osebnih občutkih ob raziskovalnem delu povedal dr. Prinčič.

Muzeju radovljiške občine bodo, obljublja direktorica Verena Štekar Vidic, tudi v prihodnje z Vigenjci zapolnili še kakšno vrzel v našem poznavanju zgodovine. Prihajajoče številke bodo tako vsebinsko posvečene družbenemu življenju Krope, obnovi stavbe, v kateri je Kovaški muzej, ter družini Kapus.