Gospodarstvo pričakuje manj ovir

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Gorenjska / sreda, 2. april 2014 / 10:02

Vlada je dvodnevni obisk na Gorenjskem v petek zvečer sklenila s pogovorom z gorenjskimi župani in gospodarstveniki. Župani želijo več državnih in evropskih sredstev, predvsem za cestno in komunalno infrastrukturo, gospodarstvo pričakuje manj birokratskih ovir in več razvojnih spodbud.

Jesenice – »Makroekonomski kazalci za Gorenjsko niso slabi. Brezposelnost je še vedno najnižja v Sloveniji, izvozniki so sicer v lanskem letu izvozili nekaj manj, verjamem pa, da se v zadnjih mesecih, ko se izvoz dviguje, to pozna tudi v podjetjih na Gorenjskem,« je zbrane gospodarstvenike in župane v petek zvečer ob koncu dvodnevnega obiska na Gorenjskem na Jesenicah nagovorila predsednica vlade Alenka Bratušek. »Podjetja, ki sem jih obiskala, so pokazala veliko optimizma in dobrih rezultatov, kar nas lahko navdaja z optimizmom.«

Župani so Bratuškovo in ministre seznanili s težavami, s katerimi se srečujejo, ter s pričakovanji, ki jih gojijo do aktualne vlade. Kranjski župan Mohor Bogataj je tako med drugim opozoril na stroge zahteve, ki jih občinam kot investitorjem postavlja Zavod za varstvo kulturne dediščine, ter na omejitve, ki jim jih pri prizadevanjih za zmanjševanje javne uprave predstavljata zakon o delovnih razmerjih in delavcih v javni upravi.

Minister Virant je na primeru upravnih enot, ki so v zadnjih osmih letih število zaposlenih zmanjšale za 15 odstotkov, pojasnil, da je to vendarle mogoče, državni sekretar na Aleš Černič, ki je na Gorenjsko prišel namesto ministra za kulturo Uroša Grilca, pa opozoril, da je vendarle treba pazljivo posegati v prostor. »Kot smo lahko opazili tudi na tokratnem obisku na Gorenjskem, že zelo hiter in bežen pogled po pokrajini pokaže, da je slovenska kulturna krajina v nezavidljivem stanju. Razumemo, da imate včasih težave z varstvom kulturne dediščine, a iščemo ravnovesje. Ko prihaja do resnih težav, izkoristite postopke, ki so vam na voljo.«

Župan Naklega Marko Mravlja je ministra Pikala seznanil z željo, da bi Naklo postalo univerzitetna občina, župan Cerkelj Franc Čebulj pa je na vlado na­slovil prošnjo, da tako kot številnim drugim gorenjskim občinam tudi občini Cerklje pomaga z evropskimi sredstvi za večje projekte. V Cerkljah bi jih potrebovali za gradnjo doma za starejše občane ter za investicijo v gradnjo komunalne infrastrukture, s katero bi laže izpeljali načrtovano priključitev na čistilno napravo Domžale. Premierka ga je obvestila, da v tem trenutku evropskih sredstev ni več na voljo, saj so vsa že razdeljena med projekte, ki se iztečejo leta 2015. Ob tem pa je opozorila, da mnogi od njih očitno ne bodo mogli biti realizirani, zato je župane pozvala k medsebojni solidarnosti. »Tisti, ki že zdaj vedo, da projektov ne bodo zmogli realizirati, bi se lahko sredstvom odpovedali v korist drugih, ki imajo za začetek investicij vse pripravljeno za gradnjo – in teh projektov je kar nekaj, a zanje ne moremo dati ne odločb ne pogodb, ker za to nimamo denarja.«

Županu Jezerskega Juretu Markiču je Bratuškova obljubila, da bodo dokončali sanacijo v ujmi poškodovane ceste, čeprav v proračunu za to za zdaj ni sredstev. »Ker ima Direkcija RS za ceste najmanjši proračun v zgodovini, naprej tečejo le investicije, ki so sofinancirane z evropskimi sredstvi. A tisto, kar ogroža varnost in prevoznost, bomo s prerazporeditvami kljub temu uredili,« jo je dopolnil minister Omerzel. S težavami na državnih cestah se srečujejo tudi na Bledu in v Kranjski Gori. Kot je poudaril župan Jure Žerjav, v zgornjesavsko dolino vodi le ena cesta. »Zaradi svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah, ki bi ga v Planici radi gostili leta 2019, in zaradi ljudi, ki tu živijo, bi bilo prav, da cesto nekdo vsaj pogleda.«

Žerjav je po letošnji s snegom borni zimi vlado opozoril tudi na težave žičničarjev. »V Kranjski Gori smo vsi povezani z žičnicami, ki niso le gospodarska družba, temveč družba, od katere je odvisno vse drugo turistično gospodarstvo. Vem, da vlada ne more reševati gospodarske družbe v težavah, lahko pa pripomore, da bodo držav­ne banke razumele težave žičničarjev, ki so se v zadnjih letih zadolžili, da so obnovili kapacitete,« je opozoril. S problemom bank se soočajo tudi gradbeniki, je opozoril Branko Žiberna, direktor Gorenjske gradbene družbe. »Banke z velikimi gradbinci sploh nočejo sodelovati, mi pa potrebujemo tako bančne garancije kot kredite. Zato na javnih razpisih težko sodelujemo sami; tako kot vsa večja podjetja v Sloveniji pri javnih naročilih sodelujejo s partnerji iz tujine. To je slabo ne samo za naše gradbeništvo, ampak tudi za državo. Čez tri leta nas tuji partnerji ne bodo več potrebovali, na našem prostoru bodo konkurirali sami, z njimi pa njihove banke, ki bodo servisirale podjetja iz svoje države. In tudi dobički bodo šli drugam,« je opozoril Žiberna.