Letos v Mošnjah kar štiri pomembne obletnice

Besedilo:
Kategorija: Pisma bralcev / torek, 1. april 2014 / 10:22

Vas Mošnje je nedvomno eno izmed najstarejših naselij na zgornjem Gorenjskem. To dokazujejo številni stari zapisi in podatki. Če grem po vrsti, ne morem mimo dejstva, da je cerkev sv. Andreja skupaj z naseljem omenjena že pred 860 leti. Prvič se namreč omenja že leta 1154, ko je takratni oglejski patriarh Peregrin I. daroval patronat v Mošnjah zemljiškim gospodom Ortenburškim. Cerkev je v osnovi triladijska romanska bazilika s freskami iz 15. stoletja. Verjetno je stala že v 10. stoletju, saj so med zadnjimi izkopavanji v okolici cerkve odkrili različne slovanske najdbe iz tega obdobja.

Če pogledamo še na izobraževalno področje v vasi, ne moremo mimo dejstva, da se je šolanje uka željnih otrok v Mošnjah začelo že pred več kot dvestotimi leti. V župnišču je takrat živel mlad, ambiciozen cerkovnik in organist, ki je začutil potrebo po izobraževanju mladine. Poučevati je začel že leta 1788. Ker so prebivalci podpirali izobraževanje mladine, se je porodila misel o gradnji šole. Za to misel se je z vso vnemo zavzel takratni mošenjski župnik Urban Poličar, ki je pri ljubljanskem škofu Alojziju Wolfu dobil dovoljenje za gradnjo šole na župnijskem vrtu. S pomočjo vaščanov in dobrotnikov iz vse fare je delo steklo. Nova šola je bila predana namenu leta 1839. Prvi nadučitelj je bil idejni vodja Franc Reš, ki je svoje poslanstvo opravljal kar petdeset let. V šolskem letu 1884/85 je v več izmenah šolo obiskovalo že 182 učencev iz vse fare. Šola je postala premajhna. Takratno županstvo v Mošnjah se je odločilo, da zgradijo novo, večjo šolo. To odločitev je odločno podprl tudi takratni šolski nadzornik Jakob Aljaž, ki je izdelal tudi predračun v vrednosti 11.298 goldinarjev. Nova šola, v kateri poteka pouk še sedaj in je podružnica OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica, je bila odprta v letu 1894, tako da letos praznuje 120-letnico delovanja.

Leto 1934 je bilo za takratno Jugoslavijo leto žalosti, saj so v tem letu v francoskem Marseillu umorili takratnega kralja Aleksandra Karađorđevića. V spomin na ta nesrečni dogodek so učenci mošenjske osnovne šole z nadučiteljem Francem Prestorjem sredi vasi posadili lipo. Čeprav je bila med požigom Mošenj precej poškodovana, se je začuda obrasla in raste že osemdeset let.

Datum 4. april 1944 se je vaščanom Mošenj vtisnil v spomin kot žalostna noč, ko so jih nemški vojaki prebudili sredi noči in jih zaprli v šolo, zjutraj pa so v strahu čakali nadaljnjo usodo. Prišli so tovornjaki in jih odpeljali v zbirni center v Goričane pri Medvodah, čez nekaj dni pa v taborišča na Bavarsko. Takrat je bil teden pred velikonočnimi prazniki, ki so jih preživeli že v izgnanstvu. Od teh dogodkov mineva letos sedemdeset let, vendar so spomini še živi. V taborišče je bilo odpeljanih 27 družin: 54 odraslih in 48 otrok. Nekaj družin je ostalo doma, vendar so se tudi te morale v 48 urah umakniti iz vasi. Zatekli so se k sorodnikom in dobrotnikom.

Da je bila mera polna, je v vasi čez deset dni še zagorelo. Ognjeni zublji so pogoltnili osem stanovanjskih hiš in 13 gospodarskih poslopij. V maju 1945 so se vaščani drug za drugim pričeli vračati. Ustanovili so obnovitveno zadrugo in pričeli obnavljati domove. Pri tem se je pokazala velika solidarnost sosednjih vasi, pripadnikov JLA in jeseniških železarjev.

Za letošnjo okroglo obletnico bo 4. aprila v farni cerkvi v Mošnjah maša za pregnance.

Ciril Zupan, Mošnje