Delavci so pri gradnji bohinjskega predora uporabljali preproste svetilke na repično olje. Vsak je moral imeti svojo, sicer ni bil sprejet na delo. (Foto: Fototeka Gorenjskega muzeja)

Zgodbe muzejskih predmetov: Bohinjski predor

Letos mineva 105 let od odprtja bohinjskega predora, veličastnega gradbenega projekta, ki je v Bohinj prinesel "nov veter", veter razvoja in napredka.

Vse od šestdesetih let 19. stoletja so gospodarstveniki in politiki razmišljali o novi, drugi železniški povezavi osrednjih avstro-ogrskih pokrajin s Trstom. Nastalo je več načrtov, kako izpeljati železniško progo, največ podpore pa je dobila karavanško-bohinjska trasa, ki teče od Celovca do Podrožce, preko Jesenic in Bohinja do Gorice ter Trsta.

V prvih petih letih 20. stoletja se je v Bohinjski Bistrici vse vrtelo okoli gradnje predora. Gradili so ga delavci različnih narodnosti, inženir predora pa je bil Giacomo Ceconi.

Predor so vrtali z obeh strani, bohinjske in podbrdske, 18. maja 1904 pa je bilo vmes le še 15 metrov skale. Zadnje metre 6336 metrov dolgega predora so izkopali z bohinjske strani, zadnjo mino pa je 31. maja slovesno razstrelil nadvojvoda Leopold Salvator Habsburški. Takratni časopisi so polni navdušenja nad predorom kot velikim gradbenim dosežkom. Opisujejo napore domačinov, prihod in sprejem gospode z Dunaja na čelu z nadvojvodo Salvatorjem, podelitev zlatih in srebrnih svetinjic zaslužnim delavcem in inženirjem. S sveto mašo so 31. maja začeli slovesnost, ki se je nadaljevala v samem predoru. Goste so z vagončki odpeljali do stene, ki je ločevala Kranjsko in Goriško. Salvator je sprožil mine, ki so prebile steno. Kamenje so hitro odstranili in se odpeljali v praznično razpoloženo Podbrdo na primorski strani. Po slovesnosti so se vrnili v Bohinjsko Bistrico, kjer so se udeležili banketa.

Bohinjsko progo je 19. julija 1906 slovesno odprl prestolonaslednik in nadvojvoda Franc Ferdinand.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Žirovnica / petek, 26. april 2024 / 10:56

Obudili Markov smn v Vrbi

Vrba – Kulturno društvo dr. France Prešeren bo v sodelovanju z Občino Žirovnica in Zavodom za turizem in kulturo Žirovnica obudilo Markov smn, prireditev ob prazniku svetega Marka v Vrbi. Potekal b...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / torek, 13. avgust 2024 / 17:59

Tri dni Divjega zahoda

Pretekli konec tedna so bile Zbilje znova v znamenju Divjega zahoda. Potekal je tridnevni festival Wild West Fest (On Fire), ki je privabil obiskovalce iz cele Evrope in še dlje.

Kultura / torek, 13. avgust 2024 / 17:59

Mistične poti

Škofja Loka – V Mali galeriji Občine Škofja Loka so včeraj odprli razstavo mlade slikarke Karoline Radotić Mistične poti. Razstava se osredotoča na razmišljanje o svobodi, življenju in ljubezni. Na...

Šport / torek, 13. avgust 2024 / 17:58

Nogometaši Triglava ujeli prvo točko

Kranj – Pretekli konec tedna se je začela nova sezona v drugi slovenski nogometni ligi. Edini gorenjski predstavnik Triglav je tekmo 1. kroga odigral v Ljubljani z Ilirijo 1911. Ta je bila...

Gospodarstvo / torek, 13. avgust 2024 / 17:58

V partnerstvu že petnajst zadrug

Kmetijsko-gozdarska zadruga Škofja Loka je julija na Češnjici v Selški dolini odprla novo živilsko trgovino, septembra pa bo še kmetijsko-tehnično. Lani je od Bandaga kupila zemljišče in objekte na Tr...

Izleti GG / torek, 13. avgust 2024 / 17:56

Normandija (1)

Le korak stran od pariškega vrveža se vzdolž Rokavskega preliva razprostira mirna, prijazna in vedno zelena Normandija. Ob evropski prestolnici mode, mondeni Azurni obali in dih jemajočem najvišjem...