Delavci so pri gradnji bohinjskega predora uporabljali preproste svetilke na repično olje. Vsak je moral imeti svojo, sicer ni bil sprejet na delo. (Foto: Fototeka Gorenjskega muzeja)

Zgodbe muzejskih predmetov: Bohinjski predor

Letos mineva 105 let od odprtja bohinjskega predora, veličastnega gradbenega projekta, ki je v Bohinj prinesel "nov veter", veter razvoja in napredka.

Vse od šestdesetih let 19. stoletja so gospodarstveniki in politiki razmišljali o novi, drugi železniški povezavi osrednjih avstro-ogrskih pokrajin s Trstom. Nastalo je več načrtov, kako izpeljati železniško progo, največ podpore pa je dobila karavanško-bohinjska trasa, ki teče od Celovca do Podrožce, preko Jesenic in Bohinja do Gorice ter Trsta.

V prvih petih letih 20. stoletja se je v Bohinjski Bistrici vse vrtelo okoli gradnje predora. Gradili so ga delavci različnih narodnosti, inženir predora pa je bil Giacomo Ceconi.

Predor so vrtali z obeh strani, bohinjske in podbrdske, 18. maja 1904 pa je bilo vmes le še 15 metrov skale. Zadnje metre 6336 metrov dolgega predora so izkopali z bohinjske strani, zadnjo mino pa je 31. maja slovesno razstrelil nadvojvoda Leopold Salvator Habsburški. Takratni časopisi so polni navdušenja nad predorom kot velikim gradbenim dosežkom. Opisujejo napore domačinov, prihod in sprejem gospode z Dunaja na čelu z nadvojvodo Salvatorjem, podelitev zlatih in srebrnih svetinjic zaslužnim delavcem in inženirjem. S sveto mašo so 31. maja začeli slovesnost, ki se je nadaljevala v samem predoru. Goste so z vagončki odpeljali do stene, ki je ločevala Kranjsko in Goriško. Salvator je sprožil mine, ki so prebile steno. Kamenje so hitro odstranili in se odpeljali v praznično razpoloženo Podbrdo na primorski strani. Po slovesnosti so se vrnili v Bohinjsko Bistrico, kjer so se udeležili banketa.

Bohinjsko progo je 19. julija 1906 slovesno odprl prestolonaslednik in nadvojvoda Franc Ferdinand.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / četrtek, 2. avgust 2012 / 07:00

Ko Nizozemci užgejo Golico

Člani ansambla Moja lepa Slovenija iz Rotterdama že tretjo leto počitnikujejo na Otočah.

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / torek, 6. januar 2015 / 17:41

Z glasbo v novo leto

Prehod v novo leto v Škofji Loki je bil glasbeno barvit: na Starološkem trgu, kjer bodo danes nastopile Grudnove Šmikle, se je predstavila družina Hawlina, iskriv koncert Uroša Perića in Primoža Graši...

Šport / torek, 6. januar 2015 / 16:49

Čebaškova odlično začela, slabše nadaljevala

Kranj – Minuli konec tedna se je s tekmo v Oberstdorfu začel 9. Tour de ski za smučarske tekače in tekačice. Na uvodni tekmi, trikilometrskem prologu, je Alenka Čebašek (TSK OGP GRAD Bled) osvojila...

Razvedrilo / torek, 6. januar 2015 / 15:27

Brez labodov ne gre

Zmagovalec priljubljenega jesenskega kuharskega šova Valerio Lutman iz Šempetra pri Gorici je kuhal na Gorenjskem. Tokrat se je v Kranjski Gori z menijem s štirimi hodi predstavil prvič.

GG Plus / torek, 6. januar 2015 / 15:25

Anine jaslice se rojevajo

Ana Korenč iz Virmaš oblikuje jaslice iz gline že dvajset let, ko je zaradi bolezni ostala doma. Njene jaslice so tudi v Muzeju rojstva v Betlehemu.

GG Plus / torek, 6. januar 2015 / 15:25

Marsikaj že zdaj zmorejo same

V decembru se je zaključil zanimiv enoletni projekt Program spodbujanja socialne vključenosti žensk – državljank tretjih držav na območju Kranja – Zmorem sama. Poudarek so dali znanjem, ki povečujejo...