Delavci so pri gradnji bohinjskega predora uporabljali preproste svetilke na repično olje. Vsak je moral imeti svojo, sicer ni bil sprejet na delo. (Foto: Fototeka Gorenjskega muzeja)

Zgodbe muzejskih predmetov: Bohinjski predor

Letos mineva 105 let od odprtja bohinjskega predora, veličastnega gradbenega projekta, ki je v Bohinj prinesel "nov veter", veter razvoja in napredka.

Vse od šestdesetih let 19. stoletja so gospodarstveniki in politiki razmišljali o novi, drugi železniški povezavi osrednjih avstro-ogrskih pokrajin s Trstom. Nastalo je več načrtov, kako izpeljati železniško progo, največ podpore pa je dobila karavanško-bohinjska trasa, ki teče od Celovca do Podrožce, preko Jesenic in Bohinja do Gorice ter Trsta.

V prvih petih letih 20. stoletja se je v Bohinjski Bistrici vse vrtelo okoli gradnje predora. Gradili so ga delavci različnih narodnosti, inženir predora pa je bil Giacomo Ceconi.

Predor so vrtali z obeh strani, bohinjske in podbrdske, 18. maja 1904 pa je bilo vmes le še 15 metrov skale. Zadnje metre 6336 metrov dolgega predora so izkopali z bohinjske strani, zadnjo mino pa je 31. maja slovesno razstrelil nadvojvoda Leopold Salvator Habsburški. Takratni časopisi so polni navdušenja nad predorom kot velikim gradbenim dosežkom. Opisujejo napore domačinov, prihod in sprejem gospode z Dunaja na čelu z nadvojvodo Salvatorjem, podelitev zlatih in srebrnih svetinjic zaslužnim delavcem in inženirjem. S sveto mašo so 31. maja začeli slovesnost, ki se je nadaljevala v samem predoru. Goste so z vagončki odpeljali do stene, ki je ločevala Kranjsko in Goriško. Salvator je sprožil mine, ki so prebile steno. Kamenje so hitro odstranili in se odpeljali v praznično razpoloženo Podbrdo na primorski strani. Po slovesnosti so se vrnili v Bohinjsko Bistrico, kjer so se udeležili banketa.

Bohinjsko progo je 19. julija 1906 slovesno odprl prestolonaslednik in nadvojvoda Franc Ferdinand.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jesenice / petek, 25. avgust 2017 / 06:00

Jeseniške novice, št. 12

Jeseniške novice, 25. avgust 2017, št. 12

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 1. november 2019 / 14:00

Prvaka hotaveljske zgodbe

Zgodba, ki pripoveduje, kako je zraven nahajališča enega najlepših kamnov nastala ena najbolj prepoznavnih gospodarskih družb v Poljanski dolini, se seveda ni odvijala kar sama od sebe. Družba Marmor...

Gospodarstvo / petek, 1. november 2019 / 13:49

Izbrali inovativnega mladega kmeta

Ljubljana – Zveza slovenske podeželske mladine je v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije prejšnji petek razglasila inovativnega mladega kmeta. Po izboru strokovne komisije je to pos...

Jezersko / petek, 1. november 2019 / 13:48

Ponatisnili so Jezersko kroniko

Pred enaindvajsetimi leti je izšla Jezerska kronika avtorja Andreja Karničarja. Knjigo so ponatisnili v petsto izvodih.

Bohinj / petek, 1. november 2019 / 13:45

Občinski svetniki potrdili poravnavo

Svetniki Občine Bohinj so na seji prejšnji četrtek v izogib nadaljnjemu pravdanju in naraščajočim sodnim stroškom potrdili poravnavo z družino Bremec.

Gorenjska / petek, 1. november 2019 / 13:44

Obiskali domove starejših

Kranj – Prostovoljci Rdečega križa Slovenije – Območnega združenja (RKS OZ) Kranj so v minulem tednu obiskali stanovalce v domovih za starejše v Preddvoru, Naklem, Cerkljah in Kranju. Na ta način s...