Pomladni »miks« očisti zimskih »kiksov« (2)
Tudi danes stecimo na travnik in pokukajmo v gozd. Vdihnimo svež zrak in naberimo sestavin za osvežilno, čistilno in krepilno divjo solato. V košaro vrzimo nekaj plešca, ozkolistnega trpotca, navadne smrdljivke, mladih listov in cvetov trobentice, marjetice, regrata …
Doma vse z rudninami in vitamini nabite sestavine operemo, narežemo in jim po želji dodamo kuhan krompir ali jajce, česen, sol, domači jabolčni kis in oljčno oziroma kakšno drugo hladno stisnjeno olje.
Marjetici, trobentici in regratu smo nekaj prostora namenili v zadnjem članku, tokrat pa se posvetimo še drugim samoniklim rastlinicam, ki so nam že ali pa nam bodo zdaj, zdaj na voljo.
Smrdljivka
Navadna smrdljivka (Aposeris foetida) kljub precej neuglednemu imenu nudi pravcate pomladanske kulinarične užitke in zavidljive zdravilne odlike. Najprej pa razčistimo, katera rastlinica to sploh je. Morebiti jo na prvi pogled celo zamenjamo z njenim slavnim sorodnikom regratom. Res imata veliko skupnega. Listi so podobni regratovim, le da so bolj izrazito nazobčani. Tudi cvetovi so podobni regratovim, le da so manj bohotni. Razlika pa je tudi ta, da smrdljivka raste v gozdovih, predvsem bukovih in mešanih, zato ji nekateri rečejo tudi gozdni regrat. Smrdljivka ima tudi poseben vonj, ki pa sploh ni neprijeten, diši namreč po kuhanem krompirju. Njeni listi so mehkejši in manj grenki od regratovih. Zgodaj spomladi nabiramo zelo mlade nežne listke, zatem nekoliko bolj razvite liste, ko odcveti, pa še čvrstejše liste, ki jih v nasprotju z regratovimi še vedno mirne duše uporabimo za solate. Za solate lahko uporabimo tudi popke, stebla in cvetove. Smrdljivka je zlahka glavna sestavina solate, da vam le ustreza njen »krompirjev« okus. Smrdljivka nas bo mimogrede založila z obilico vitaminov in rudnin. S svojimi grenčinami bo pospešila našo prebavo ter okrepila delovanje jeter in žolčnika. Temeljito pa nas bo tudi očistila strupov in okrepila naše telo in voljo do življenja. Ste že na poti v najbližji gozd?
Trpotci
Mladi listi ozkolistnega trpotca (Plantago lanceolata), ki so prava zakladnica vitaminov in rudnin, so kakopak dobrodošla sestavina pomladanskih solat. Za slednje lahko uporabimo tudi mlade liste širokolistnega (Plantago maior) in srednjega trpotca (Plantago media), saj imata podobne učinkovine kot ozkolistni. Trpotec odlično čisti kri, ledvice, mehur, pljuča in želodec, zato ga naravni zdravilci svetujejo ljudem s slabotnimi pljuči, šibkim glasom, bledičnim, ki so polni lišajev in izpuščajev, večno pokašljujejo, so stalno hripavi in mršavi. Trpotec blagodejno deluje na vse bolezni dihalnih organov, še zlasti na tiste, pri katerih je prisotno zasluzenje. V ta namen si lahko pripravimo še trpotčev čaj, ki lajša tudi suh kašelj kadilcev.
Plešec
Plešec (Capsella bursa pastoris) je oblika divje rastoče kreše, ki se izkaže tako v pomladanski čajni mešanici kot v pomladanski solati iz samoniklih rastlin. Najdemo ga pravzaprav povsod, na poljih, travnikih, vrtovih, jarkih, ob cestah. Raste izjemno hitro in ga ni mogoče kar tako iztrebiti z vrta. A zakaj bi ga, saj je ta plevel zelo koristen. Za solate nabiramo mlade liste. Če nam jih kaj ostane, jih lahko dodamo tudi v juhe, zelenjavne prikuhe, zeliščne namaze. Za zdravilni čaj naberimo cvetoče zelišče brez korenin. Plešec naj bi čistil kri, ustavljal krvavitve, uravnaval krvni tlak in nasploh ugodno vplival na ožilje. Ljudsko zdravilstvo ga priporoča še pri težavah v menopavzi, belem toku in premočni menstruaciji. Pospeševal naj bi tudi prebavo in koristil pri diabetesu.