Sedem let za prostorski načrt

Besedilo: Andraž Sodja
Kategorija: Bohinj / četrtek, 20. marec 2014 / 12:18

Konec marca bo Občina Bohinj predvidoma razgrnila dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta (OPN) in okoljsko poročilo.

Bohinjska Bistrica – Konec januarja letos je Občina Bohinj na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje oddala še okoljsko poročilo, ki so ga morali pripraviti v skladu z zahtevami zakona o prostorskem načrtovanju. Glede na okoljsko poročilo, je načrt ob izvedbi nekaterih ukrepov izvedljiv; če pa bo občina prejela pozitivno mnenje k okoljskemu poročilu, ga bodo skupaj z dopolnjenim osnutkom občinskega prostorskega načrta konec marca tudi razgrnili in javnosti omogočili dajanje pripomb. Občina je morala v okviru priprave prostorskega načrta pristopiti k reševanju območja Rekreacijskega centra Pokljuka, kjer je Evropska komisija sprožila poizvedovalni postopek zaradi kršitev treh evropskih direktiv. Glede na dokumentacijo, predstavljeno občinskemu svetu, je ministrstvo za kmetijstvo in okolje v okviru dosedanjih aktivnosti ugotovilo številne kršitve v povezavi s postopki okoljskih presoj na planski in izvedbeni ravni. Številne neskladnosti glede na mnenja in naravovarstvena soglasja so bile ugotovljene v fazi izvedbe projekta. Zaradi teh nepravilnosti je po mnenju ministrstva lahko ogroženo črpanje kohezijskih sredstev v novi finančni perspektivi, zato je ključnega pomena, da se očitane nepravilnosti odpravijo v najkrajšem možnem času v okviru OPN Bohinj, pa četudi je v Zakonu o TNP za to območje predvidena izdelava državnega prostorskega načrta.

Po besedah bohinjskega župana Franca Kramarja priprava občinskega prostorskega načrta teče že sedem let. »Zakon o prostorskem načrtovanju je popolnoma neživljenjski. Občine pristojnosti nad prostorom ne morejo izvajati, saj nad njimi bedi 27 državnih soglasodajalcev, ki morajo za vsako pobudo dati smernice. To, da imajo občine pristojnost nad prostorom, je laž.« S tem pa po besedah župana Kramarja zgodba še ni končana, saj z novo javno razgrnitvijo lahko znova pričakujejo pripombe in predloge ter nov krog usklajevanj, potrjevanj in »bojev« z državnimi birokrati, da bodo na koncu lahko to sprejeli. »Očitno v Sloveniji nihče nikomur več ne zaupa in morajo drug drugemu dajati smernice in nadzorovati njihovo uresničevanje. Bohinj je tu še specifičen zaradi TNP, Nature 2000, poplavnih območij, varovalnega gozda ... Velika zmaga bo, če nam uspe do poletja to sprejeti.«

Po informacijah župana Kramarja je bila od 450 pobud za spremembe večina oziroma kar 400 zavrnjenih s strani »smerničarjev«, tako da bistvenih sprememb ne bo. Vzrok za zavrnitve pa so ravno obsežna zaščitna območja in ostri pogoji, ki ovirajo posege v prostor.