Odlikovani zamejski Slovenci
Predsednik republike Borut Pahor je podelil medalje za častno dejanje trem zavednim Slovencem iz Avstrije in Madžarske.
Ljubljana – Dvorana v predsedniški palači na Erjavčevi cesti v Ljubljani je redko tako polna, kot je bila pretekli četrtek, ko je predsednik republike Borut Pahor podelil medalje za častna dejanja trem Slovencem iz zamejstva: Ireni Pavlič iz Budimpešte, Hanziju Ogrisu iz Bilčovsa ter Mirku Kumru iz Pliberka na avstrijskem Koroškem. V Ljubljano so za to priložnost prišli številni Slovenci iz Madžarske in koroški Slovenci, ki so se na hitro organizirali in pripeljali v Ljubljano kar z avtobusom. Dogodka so se udeležili tudi predstavniki političnega in javnega življenja iz Slovenije ter še posebej lovci, saj je Mirko Kumer velik prijatelj slovenskih lovcev.
Irena Pavlič je več let poučevala slovenščino v Porabju in v Budimpešti, kjer je do razpada Jugoslavije delovala v Zvezi južnih Slovanov, potem je delovala v Zvezi Slovencev na Madžarskem, v milijonski Budimpešti pa je ustanovila Slovensko društvo, ki ga vodi še danes. Posebno je pozorna na mlade, ki jih navdušuje za učenje slovenščine in za študij ter potovanja po Sloveniji. Pri tem je uspešna, čeprav je, kot je povedala, težko delati v velikem mestu. Hanzi Ogris iz Bilčovsa in Mirko Kumer iz Pliberka sta spoštovana Slovenca na Koroškem in poznana tudi v nemško govorečem delu dežele. Oba sta se zavzemala za politično udejstvovanje Slovencev, Hanzi v okviru socialdemokracije, Mirko pa preko samostojnega slovenskega zastopstva. Oba sta prepričana, da je gospodarska uspešnost manjšine ob skrbi za materni jezik eden od pogojev za njeno preživetje. Ogris je po očetu Janku, ki so ga nacisti skupaj z družino izselili v Nemčijo, nadaljeval gostinsko tradicijo v Bilčovsu. Mirko Kumer pogosto reče: »S slovensko besedo smo ali pa nas ni.« Ogris je bil nad dvajset let bilčovski župan in slovensko zavedni deželni poslanec, Kumer pa je bil med ustanovitelji Skupnosti južnokoroških kmetov, podžupan v občini Pliberk in pobudnik za gradnjo kulturnega doma v Pliberku. Oba sta zagovornika iskrenega in enakopravnega dialoga v deželi in sodelovanja s Slovenijo. Kumrova velika ljubezen je lovstvo. Je predsednik celovškega kluba prijateljev lova. Zato so bili med ustvarjalci kulturnega programa tudi rogisti Lovske družine iz Selc.