Mirko Kumer, Irena Pavlič in Hanzi Ogris s predsednikom Borutom Pahorjem

Odlikovani zamejski Slovenci

Predsednik republike Borut Pahor je podelil medalje za častno dejanje trem zavednim Slovencem iz Avstrije in Madžarske.

Ljubljana – Dvorana v predsedniški palači na Erjavčevi cesti v Ljubljani je redko tako polna, kot je bila pretekli četrtek, ko je predsednik republike Borut Pahor podelil medalje za častna dejanja trem Slovencem iz zamejstva: Ireni Pavlič iz Budimpešte, Hanziju Ogrisu iz Bilčovsa ter Mirku Kumru iz Pliberka na av­strijskem Koroškem. V Ljubljano so za to priložnost pri­šli številni Slovenci iz Madžarske in koroški Slovenci, ki so se na hitro organizirali in pripeljali v Ljubljano kar z avtobusom. Dogodka so se udeležili tudi predstavniki političnega in javnega življenja iz Slovenije ter še posebej lovci, saj je Mirko Kumer velik prijatelj slovenskih lovcev.

Irena Pavlič je več let poučevala slovenščino v Porabju in v Budimpešti, kjer je do razpada Jugoslavije delovala v Zvezi južnih Slovanov, potem je delovala v Zvezi Slovencev na Madžarskem, v milijonski Budimpešti pa je ustanovila Slovensko društvo, ki ga vodi še danes. Posebno je pozorna na mlade, ki jih navdušuje za učenje slovenščine in za študij ter potovanja po Sloveniji. Pri tem je uspešna, čeprav je, kot je povedala, težko delati v velikem mestu. Hanzi Ogris iz Bilčovsa in Mirko Kumer iz Pliberka sta spoštovana Slovenca na Koroškem in poznana tudi v nemško govorečem delu dežele. Oba sta se zavzemala za politično udejstvovanje Slovencev, Hanzi v okviru socialdemokracije, Mirko pa preko samostojnega slovenskega zastopstva. Oba sta prepričana, da je gospodarska uspešnost manjšine ob skrbi za materni jezik eden od pogojev za njeno preživetje. Ogris je po očetu Janku, ki so ga nacisti skupaj z družino izselili v Nemčijo, nadaljeval gostinsko tradicijo v Bilčovsu. Mirko Kumer pogosto reče: »S slovensko besedo smo ali pa nas ni.« Ogris je bil nad dvajset let bilčovski župan in slovensko zavedni deželni poslanec, Kumer pa je bil med ustanovitelji Skupnosti južnokoroških kmetov, podžupan v občini Pliberk in pobudnik za grad­njo kulturnega doma v Pliberku. Oba sta zagovornika iskrenega in enakopravnega dialoga v deželi in sodelovanja s Slovenijo. Kumrova velika ljubezen je lovstvo. Je predsednik celovškega kluba prijateljev lova. Zato so bili med ustvarjalci kulturnega programa tudi rogisti Lovske družine iz Selc.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / petek, 5. julij 2013 / 07:22

Gorenjski glas, št. 53

Gorenjski glas, 5. julij 2013, št. 53

Objavljeno na isti dan


Šport / sobota, 2. september 2017 / 22:10

Po zmagi nad Poljaki so jih pričakali Rusi

Kranj – Slovenska moška odbojkarska reprezentanca je v sredo zvečer na evropskem prvenstvu na dodatni tekmi izločilnih bojev za uvrstitev med najboljših osem osupnila aktualne svetovne prvake, doma...

Razvedrilo / sobota, 2. september 2017 / 22:03

Primorska vinska zabava uspela

Pred tednom dni se je v Novi Gorici – na drugače običajnem parkirišču hotela Park, tokrat preurejenem v pravo gurmansko zabavišče – zgodila vinska zabava Park Wine Party. Obiskovalci so se...

Zanimivosti / sobota, 2. september 2017 / 21:46

Hribi, toplice, vnuki

Žirovnica – Si upokojenci med poletjem lahko privoščijo kaj oddiha in sprostitve? Gredo vsaj za kak teden dni na morje, morda na izlet, potovanje? O tem smo jih spraševali na srečanju gore...

Nasveti / sobota, 2. september 2017 / 21:42

Pouk se je začel

Pred desetletjem nam je na razvalinah Tenotchitlána, danes arheoloških ostalin mogočnega mesta v središču Ciudada de Mexica, imeniten vodnik razlagal, kakšno je bilo azteško šolstvo. Azteško ljudst...

GG Plus / sobota, 2. september 2017 / 21:42

Ivan Tavčar kot oče slovenskega naroda?

Na Gorenjskem sta se rodila najmanj dva »očeta naroda«. Za Janeza Bleiweisa (sedaj) vsi vemo, ko pa pregledujemo življenje in delo Ivana Tavčarja, se nam hitro vsili vprašanje, zakaj pa naj bi bil...