Kranjski jamarji praznujejo

Začetki Društva za raziskovanje jam Kranj segajo v leto 1954. Ob svoji šestdesetletnici so v soboto na občnem zboru podelili priznanja, izdali pa so tudi knjigo, ki jo bodo v četrtek predstavili v prostorih Mestne občine Kranj.

Kranj – V počastitev 60-letnice Društva za raziskovanje jam Kranj, ki danes združuje okoli 25 jamarjev, je Jamarska zveza Slovenije v soboto v Kranju pripravila slavnostni ob­čni zbor, na katerem so podelili nekaj priznanj. Častni član društva je postal Tone Čufer, ki je jamar že petdeset let in je ob tej priložnosti prejel tudi častni znak Jamarske zveze Slovenije. Za dobro sodelovanje pa so se zahvalili Mestni občini Kranj, Tonetu Ažmanu, dolgoletnemu oskrbniku koče na Goški ravni na Jelovici, Tomažu Planini, mentorju iz najstarejšega jamarskega društva pri nas (Društvo za raziskovanje jam Ljubljana-matica) ter drugim jamarskim društvom po Sloveniji. Jamarska zveza je zlati znak podelila še Zvonetu Korenčanu za inovativno delo pri razvijanju jamarske opreme, bronastega so prejeli Robert Kusić, Šimen Žumer, Nejc Novak in Miha Potočnik, priznanje pa Špela Prauhar.

»Začelo se je leta 1954, ko so težnjo po raziskovanju jam v okolici Kranja prvi pokazali člani prirodoslovnega krožka prve gimnazije v Kranju, ki so pomagali meriti Arnešovo luknjo v Dupljah, nato pa je jamarska sekcija z eno daljšo prekinitvijo delovala v okviru Planinskega društva Kranj. Društvo, kakršno deluje še danes, je bilo ustanovljeno leta 1972. Sedemdeseta leta so bila tudi zlata leta našega društva, saj smo takrat imeli tudi po štirideset članov. Vrsto let smo bili med glavnimi iskraši, ki smo sami izdelovali tudi opremo in pri tem naredili marsikatero inovacijo, kot denimo telefon za jamarje. Prav pri opremi so bile spremembe največje in danes je jamarjem neprimerno lažje kot nekoč. Pred šestdesetimi leti so imeli le vrvi in težke lestve, kasneje so bile lestve že aluminijaste in zato precej lažje, danes pa imamo spet vrvi, a skupaj s pasom s posebnim vpetjem, zavorami za spuščanje in prižemi za dvigovanje. Tudi prvotne karbidne luči, ki jih je bilo treba nositi v rokah, so sčasoma nadomestile zmogljive baterijske svetilke,« nam je le nekaj zanimivosti iz zgodovine društva zaupal dolgoletni član, tudi nekdanji predsednik, Davorin Preisinger, tudi eden od avtorjev knjige Kranjski jamarji – 60 let, v kateri na več kot 500 straneh s številnimi fotografijami predstavljajo zgodovino društva, opremo, jame, člane, stare zapiske in članke … Knjigo bodo predsednik društva Igor Potočnik, urednik Matjaž Chvatal in Davorin Preisinger predstavili v četrtek, 20. marca, ob 19. uri v Avli Mestne občine Kranj.

Kranjski jamarji so doslej raziskali in opisali več kot dvesto jam; najbolj znane so jame na Jelovici, v Besnici, Rovtah, Udin Borštu, pod Storžičem, na Vršiču, na Kaninu … A Gorenjska jih skriva še neprimerno več, zato jim dela in izzivov v prihodnje ne manjka. Želijo si le še več mladih članov, zato si veliko obetajo tudi od jamarske šole, ki jo bodo organizirali v svojih društvenih prostorih na Kebetovi v Kranju. Prvo srečanje bo 26. marca ob 19. uri.