Ob pogledu na zvezdno nebo se samo od sebe postavi vprašanje: so še kje v vesolju nam podobna bitja? / Foto: Wikipedija

Sami v vesolju?

To pot ne gremo v Ukrajino, tudi drugim kriznim žariščem v svetu se izognemo. Pogledali bomo raje, kateri so najboljši otoki na svetu, šli pobirat smeti na Everest, predvsem pa se ozremo v nebo, med zvezde …

Pogled v nebesni svet

V seriji člankov na tem mestu skušamo na kratko povzeti, kar se dogaja »po svetu«. V smislu: v svetu, ki je izven slovenskega. To pot pa se najprej ozrimo v še širši svet, ki je izven zemeljskega – v vesolje, med zvezde. »Ni lepšega, kot v lepi, jasni – pa po možnosti ne preveč mrzli – noči se uleči na tla in gledati, kako nebo nad vami počasi potuje …« To so besede moža, ki je gotovo eden najboljših poznavalcev nebesnega dogajanja pri nas: dr. Tomaž Zwitter (1961), profesor astronomije, astrofizike in kozmologije na Fakulteti za matematiko in fiziko. Iz odličnega intervjuja z njim (na MMC RTV SLO) povzamemo le nekaj njegovih pogledov. »Vznemirljivi sta mi dve zadevi. Na eni strani vemo, kako se je vesolje začelo in kako se razvija. Okvirno zgodbo poznamo, zdaj pa jo poskušamo podrobneje razumeti. Druga zadeva, ki je še bolj fascinantna: prvič se lahko na znanstveni osnovi začnemo na znanstven način spraševati, ali smo v vesolju sami? Trenutno je odgovor še vedno: ne vem. Ampak kamenčki mozaika so se začeli resno zlagati skupaj. Leta 1995 smo začeli odkrivati prve planete okoli drugih zvezd, zdaj jih je znanih že več kot tisoč. Zelo hitro bo številka narasla v mnogo tisočev, proti stotisočem in milijonom. Odvisno je predvsem od opazovalne opreme, ki bo omogočila razjasnitev bolj zapletenih primerov. O posameznih, srečnih primerih se bo dalo povedati več in sčasoma bomo lahko relativno kvalificirano govorili o planetih, podobnih Zemlji. Že zdaj poznamo planet, ki je velik podobno kot Zemlja in ki ima temperaturo okoli 20 stopinj Celzija. Veliko več znanega sicer ni, a če ne drugega, tu bi lahko bila tudi tekoča voda, ki je zelo ugoden spremljevalec življenja. Ne bom rekel, da je nujna, a zelo prav pride kot prenosnik kemičnih snovi. Ni civilizacije ali ljudstva na svetu, ki se ne bi spraševalo o teh največjih vprašanjih: kako je svet nastal, smo sami ali obstajajo še kakšna druga bitja? To je na neki način tudi vprašanje vsake religije. Prvič v zgodovini se znanost lahko vmeša v to razpravo in kresanje mnenj in s statistično pomembnimi izidi prikaže, kako stvari stojijo. Nismo še tam, a pot se je začela zelo odpirati …« Smo torej sami ali ne? »Jaz lahko nekaj trdim, vi trdite nekaj drugega, ne strinjava se, greva na pijačo, ugotoviva razlike in je stvar v redu. Bistveno je, ali lahko nekdo tretji razsodi. V primeru znanosti vam bodo naravni zakoni in statistika povedali, kdo ima prav. Pri vprašanju, ali smo sami ali ne, imam trenutno en sam odgovor: nimam mnenja, ker nimam meritev. Osebno pa mislim, da bi morala biti prav posebna sreča, da bi bili sami. Številke namigujejo, da je tam zunaj veliko civilizacij. Zvezda, podobna Soncu, je ena najbolj pogostih zvezd v vesolju. Takih zvezd je, kolikor hočete. Samo v naši galaksiji jih je kakih 200 milijard. Zagotovo že vemo, da je znatno število teh zvezd obkroženo s planeti …« In Bog daj, da je na teh še kaj življenja.

Naj otoki na svetu in v Evropi

V vesolje lahko zaenkrat potujejo le izbranci, zato se pred bližnjo turistično sezono ozrimo še na zemeljske destinacije. Bralci priljubljenega popotniškega spletnega portala TripAdvisor so nedavno izbrali najboljše (»the best«) otoke. Najboljših 10 otokov sveta: 1. Ambergris Caye, Belize; 2. Providenciales, Turks and Caicos; 3. Bora Bora, Francoska Polinezija; 4. Marco Island, Florida; 5. Lewis and Harris, Škotska; 6. Naxos, Grčija; 7. Aitutaki, Cookovi otoki; 8. Nosy Be, Madagaskar; 9. Velikonočni otok, Čile; 10. Ko Tao, Tajska. In še najboljših 10 otokov Evrope: 1. Lewis and Harris, Škotska; 2. Naxos, Grčija; 3. Gozo, Malta; 4. Orkneyjski otoki, Škotska; 5. Milos, Grčija; 6. Kefalonija, Grčija; 7. Santorini, Grčija; 8. Capri, Italija; 9. Mull, Škotska; 10. Paros, Grčija. Ste že bili na katerem od njih? Kar sram me je priznati, da sem bil le na grškem otoku Santorini. Za otočje Turks and Caicos pa še slišal nisem. Pogledal sem na splet in zdaj vem: ležijo v Karibskem morju med Bahami in Haitijem, pripadajo Veliki Britaniji in dvomim, da jih bom kdaj videl. Pa se ne sekiram.

Everest v smeteh

Če vam ni za otoke, pojdite na Everest. A ta je ves v smeteh. Zato je nepalska vlada sklenila: vsak član odprave mora od aprila 2014 poleg svojih s seboj prinesti še najmanj osem kilogramov smeti. Ne vem, kako bodo ta sklep izvajali, ve pa se, katere so najbolj pogoste smeti na najvišji gori sveta: kisikove bombe, vrvi, šotori, pločevinke piva, plastenke, fekalije in celo trupla alpinistov, ki se v ekstremnem mrazu ne razgradijo …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 26. julij 2010 / 07:00

Cilj: osvojiti svetovni trg

Skupina mladih elektro inženirjev, ki se je združila v razvojno podjetniško skupino Difon4, načrtuje z lastno inovacijo osvojiti svet.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / / 07:00

Od izgube do dobička

Zavarovalnica Triglav, ki je lansko leto končala z 1,8 milijona evrov izgube, je imela ob polletju 25 milijonov evrov čistega dobička.

Šport / / 07:00

Izzivanje menedžerjev

Kolesarski klub Sava Kranj na čelu z Vinkom Perčičem in Francem Hvastijem je že četrtič organiziral kolesarski Izziv treh vrhov.

Zanimivosti / / 07:00

Čestitke najboljšim kranjskim maturantom

Medtem ko so osnovnošolci in srednješolci že sedli v šolske klopi, pa imajo najdaljše počitnice letošnji maturanti.

Zanimivosti / / 07:00

Središče v trgovskem centru

Kranjčani so v telefonski anketi mestno središče prestavili v trgovski center, manj kot polovica jih verjame v uspeh projekta oživljanja starega mestnega jedra.

Gospodarstvo / / 07:00

Heliosu 20-milijonsko posojilo

Podjetje Helios iz Količevega, del Skupine Helios, bo kredit SID banke namenil za razvoj avtoreperaturnih premazov na vodni osnovi.