Lapuh prinaša pomlad

Lapuh je eden prvih znanilcev pomladi, ki nas na sprehodih po naravi včasih živahno pozdravlja že sredi koledarske zime. Ponekod mu rečejo lažnivka, ker nam laže, da je že prišla pomlad. Laže ali ne laže … kmalu bo jasno.

No, in res je te dni v že skoraj povsem pomladanski naravi vse v rumenem. Trobentica in lapuh razvajata naše oči in razveseljujeta dušo. Ustavimo se na s soncem obsijanih, vendar vlažnih, ilovnatih kotičkih, ob železnicah in obrežjih ter se priklonimo lapuhu (Tussilago farfara). Lahko pa utrgamo tudi kakšen zlatorumen lapuhov cvetni košek, čeravno so v ljudskem zdravilstvu še bolj cenjeni njegovi listi, ki pa so zdaj še v zemlji in bodo zrastli šele po cvetenju. Cvetne koške s peclji nabiramo marca in aprila, liste pa maja in v prvi polovici junija. Za čaj lahko uporabimo ene in druge ali si pripravimo mešanico obojih. Cvetovi dišijo po medu in imajo trpek, grenko sluzast okus. Podobnega okusa so tudi listi.

Zoper vse slabosti v prsih

Lapuh je ena najbolj zdravilnih zgodnje spomladanskih rastlin in spada med najstarejša znana sredstva pri kašlju. Že v starem veku so bili prepričani, da lapuh odžene vse slabosti v prsih. O njegovi moči na tem področju priča tudi njegovo latinsko ime: tussis namreč pomeni kašelj. Tudi naše babice so verjele, da lapuh učinkovito zaustavlja pljučna obolenja in prehlad. Sluzi, ki jih vsebujejo lapuhovi listi in cvetovi, dejansko zmanjšujejo vzdraženost sluznic. Posebej priporočljiva je uporaba lapuha pri katarjih in suhem kašlju, pri kroničnem bronhitisu, bronhialni astmi, naduhi, vnetju rebrne mrene, hripavosti, pri obolenjih pljuč zaradi dela, pri katerem vdihujemo večje količine prahu. Zelo dobro se obnese pri akutnih in kroničnih vnetjih ustne votline in žrela.

Žene na vodo in dobro vpliva na kožo

Poznan je tudi lapuhov rahlo diuretični učinek. Včasih ga uporabljamo pri zastajanju vode v telesu z drugimi močnejšimi diuretičnimi zelišči. Lapuh se dobro obnese tudi pri kožnih vnetjih in kožnih izpuščajih. Izvleček iz listov uporabljamo v obliki obkladkov pri vnetju ven, pri golenskih razjedah, opeklinah, šenu, prav tako pri vseh vnetjih in oteklinah.

Pripravimo čaj

Dve čajni žlički zdrobljenih listov ali/-in cvetov poparimo s skodelico vrele vode, pustimo stati pet do deset minut in precedimo. Pijemo po dve do tri skodelice z medom oslajenega čaja na dan. Čaj vedno uporabljamo le krajši čas – teden do dva, več ne. Lapuh se izkaže tudi v t. i. prsnih čajnih mešanicah skupaj z drugimi »prsnimi« zelišči, denimo z ozkolistnim trpotcem, jegličem, vijolico, s pljučnikom, z lučnikom, s slezom, z omanom, islandskim lišajem, s sladkim korenom …

Mladi, z vitaminom C nabiti listi

Mladi lapuhovi listi so bogato založeni z vitaminom C, zato so kot nalašč za pripravo spomladanskih solat, juh in zelenjavnih prikuh, ki jim po želji dodamo krompir, česen, čebulo in drugo pomladansko rastlinje. Iz mladih listov lahko naredimo tudi »špinačo«. Še bolj pa bomo navdušeni, če bomo vršičke kopriv, lapuha in orlove praproti skuhali v slanem kropu, sesekljali in jih na maslu z mnogo česna pripravili kot špinačo.

Lapuhov sok

Za pomladansko dobro počutje srkajmo tudi lapuhov sok: dve pesti svežih lapuhovih listov zmeljemo v mešalniku. Precedimo in dodamo med. Na dan vzamemo eno do dve žlici soka.

Opozorilo

Pirolizidinski alkaloidi, ki se v lapuhu sicer nahajajo v nizki količini, so sprožili številne polemike o škodljivosti lapuha. V cvetovih jih v glavnem ni. Dr. Katja Galle-Toplak v Zdravilnih rastlinah na Slovenskem pomirja, da pri dovoljeni količini in ob največ šestih tednih uživanja čaja iz čajnih mešanic na leto ni pričakovati stranskih učinkov. Kljub temu se uporaba odsvetuje nosečnicam, doječim materam in občutljivim osebam.