Računalnik in jaz: Plazemski zasloni

V času obdarovanj in lepih trenutkov, ko si radi podarimo kaj lepega in koristnega, ko gredo mnogi ven na zabavo, se zgodi, da nekateri ostanemo doma, pred televizijskim zaslonom.

Takrat je edini naš prijatelj televizijski spored in naša zabava je odvisna od njegove kakovosti in pestrosti. Da bi bili vaši trenutki ob gledanju programa bolj barviti, sijoči in predvsem ustrezno veliki, se je smiselno pred načrtovanim posedanjem ali ležanjem na kavču doma opremiti z ustreznim televizijskim sprejemnikom. Največjo velikost slike nam ponujajo plazemski zasloni, ki so uporabljeni lahko tudi kot računalniški monitorji.

Plazma zasloni so se pojavili precej prej kot LCD zasloni s tekočimi kristali. Njihova zgodovina sega v leto 1964. Razlog pozne masovne uveljavitve je v visoki ceni in veliki porabi energije. Z leti so cene padle, tako da so tovrstni zasloni dosegljivi tudi širšim množicam. Plazemski zasloni danes nudijo zelo kakovostno sliko, z velikimi kontrastnimi razmerji, hitro odzivnostjo in lepo sliko, kar jih postavlja ob bok svojim največjim tekmecem – LCD zaslonom.

Plazemski zaslon sestavljata dve stekleni plošči. Na eni so paralelni trakovi prevodnega filma, nad njimi pa nizi celic, napolnjeni s plinom, na drugi pa so zgolj vzporedni trakovi. Plošči sta postavljeni paralelno, tako da so trakovi prekrižani in je med njimi na vsakem sečišču celica s plinom. Dovolj visoka napetost na sečišču poskrbi, da se plin v tej celici spremeni v plazmo razgrajenih elektronov in ionov, ki pod vplivom toka oddajajo svetlobo. Tako nastane polje miniaturnih neonskih luči, ki mu pravimo emisijski zaslon. Plin oziroma plazma zaradi električne napetosti povzročita, da rdeči, modri ali zeleni fosfor, nanesen na stekleno ploščo, zasveti. Vključevanje in izključevanje celic krmilita barvo in svetlost vsake skupine od štirih sosednih fosfornih premazov zaslona (rdečega, modrega in po dveh zelenih).

Karakteristike tovrstnih zaslonov so lahko zelo različne. Resolucija ali ločljivost je navadno okoli 850 x 480, včasih tudi 1280x768 točk, kar nudi boljšo sliko. Ker plazma oddaja tudi svojo svetlobo, so takšni zasloni tanjši in bolje osvetljeni. Čim večja je svetlost, tem bolje je, saj je lahko tak zaslon tudi v zelo svetlem prostoru, pa bo slika še vedno dobro vidna. Naslednja pomembna lastnost je teža. Velikosti plazma zaslonov se zelo razlikujejo. Najpogostejši so 42'', tako da je njihova diagonala 106 centimetrov, lahko pa je še veliko večja. Pomembno je tudi kontrastno razmerje, za katerega je zaželeno, da je čim višje. Standardni format televizijske slike, ki ga bodo morale oddajati televizijske hiše, bo v prihodnosti 16:9, tako kot v kinu. Sedaj pa je to razmerje še vedno 4:3, kar ustreza katodnim televizijam, plazma zasloni pa zaradi svoje širine sliko raztegnejo. Pazite le še, da ima vaš plazemski zaslon oznako HD, kar pomeni »High Definition«, ki vam omogoča gledanje kakovostnejšega TV signala.

Največja prednost teh zaslonov je njihov videz. Na steno jih je mogoče obesiti kot sliko. Zasedajo neprimerno manj prostora kot običajni televizorji, obenem pa njihova majhna teža omogoča lažje prestavljanje. Takšni zasloni so primerni predvsem za seje, sestanke, demonstrativne prikaze, saj so dovolj veliki, hkrati pa cenejši od LCD monitorjev enake velikosti.Primerni so tudi za majhna stanovanja, saj ne zasedajo dragocenega prostora. Ko se bodo še malce pocenili, bodo kot nalašč za mlade družine, ki si ne morejo privoščiti stanovanj z veliko kvadraturo.

Življenjska doba je pri plazemskih zaslonih omejena s pojavom temnenja slike skozi čas. Razlog za to je, da se plini, ki so v celicah, obrabijo, teh pa ni možno menjati. Po 5.000 urah gledanja plazme bo slika za 50 odstotkov temnejša. So veliki porabniki energije, saj se energija porablja za ustvarjanje svetlobe za vsako točko posebej, tudi za tiste, ki so temne. Plazma se zaradi velike porabe energije tudi zelo segreva.

Želim vam obilo užitkov in lepih trenutkov ob prazničnem vzdušju, pa naj si bodi, da jih preživite doma, ob televizijskem sprejemniku, ali pa v družbi ljudi, ki jih imate radi. Srečno!

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Radovljica / četrtek, 18. maj 2017 / 07:21

Evropska vas v Radovljici

Radovljica – Staro mestno jedro Radovljice je bilo v torek, na dan Evrope, v barvah držav Evropske unije. Na stojnicah se je predstavilo devet osnovnih šol Zgornje Gorenjske, gostujoča OŠ Ivana Gun...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / sobota, 15. september 2018 / 20:21

Pojedel »zarečen kruh«

Naziv mladega gospodarja leta je na letošnjem izboru na Prevaljah pripadel Mateju Ržku z Gorenjega Brda, ki je pred tremi leti od matere na kmetiji prevzel tudi dopolnilno dejavnost peke piškotov, kru...

GG Plus / sobota, 15. september 2018 / 20:20

Pivo, ki je združevalo Mengšane

Staretova pivovarna v Mengšu je bila ustanovljena leta 1818. Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš je ob dvestoletnici izdalo knjigo Staretova pivovarna v Mengšu 1818–1917, v kateri avtor Simon Smrk...

GG Plus / sobota, 15. september 2018 / 20:14

Muzej, gore in Himalaja

Če ti je v življenju dano, da svoj hobi lahko preneseš delno tudi na področje dela, je to nekaj najlepšega, kar se ti lahko zgodi. Nikoli si nisem mislila, da bo moja ljubezen do gora prišla do izr...

GG Plus / sobota, 15. september 2018 / 20:13

Spomini in spoznanja Ernesta Petriča

»Vstali smo in se napotili v 'Zeleni salon', kjer naj bi Silvestra in Eva kramljali s predsednikovo soprogo in kjer naj bi se poslovili. Tu pa je nastala resna težava. Ne prve dame ne Eve in ne Sil...

Razvedrilo / sobota, 15. september 2018 / 20:10

Promenada na petih odrih

Železniški muzej v Ljubljani je pred dobrim tednom gostil – pravijo, da zabavo jesenskih zabav: Pop promenado. Eni se je veselijo, spet drugi jo komaj čakajo, nežnejši spol pa si daje duška že kakšen...