Računalnik in jaz: Plazemski zasloni

V času obdarovanj in lepih trenutkov, ko si radi podarimo kaj lepega in koristnega, ko gredo mnogi ven na zabavo, se zgodi, da nekateri ostanemo doma, pred televizijskim zaslonom.

Takrat je edini naš prijatelj televizijski spored in naša zabava je odvisna od njegove kakovosti in pestrosti. Da bi bili vaši trenutki ob gledanju programa bolj barviti, sijoči in predvsem ustrezno veliki, se je smiselno pred načrtovanim posedanjem ali ležanjem na kavču doma opremiti z ustreznim televizijskim sprejemnikom. Največjo velikost slike nam ponujajo plazemski zasloni, ki so uporabljeni lahko tudi kot računalniški monitorji.

Plazma zasloni so se pojavili precej prej kot LCD zasloni s tekočimi kristali. Njihova zgodovina sega v leto 1964. Razlog pozne masovne uveljavitve je v visoki ceni in veliki porabi energije. Z leti so cene padle, tako da so tovrstni zasloni dosegljivi tudi širšim množicam. Plazemski zasloni danes nudijo zelo kakovostno sliko, z velikimi kontrastnimi razmerji, hitro odzivnostjo in lepo sliko, kar jih postavlja ob bok svojim največjim tekmecem – LCD zaslonom.

Plazemski zaslon sestavljata dve stekleni plošči. Na eni so paralelni trakovi prevodnega filma, nad njimi pa nizi celic, napolnjeni s plinom, na drugi pa so zgolj vzporedni trakovi. Plošči sta postavljeni paralelno, tako da so trakovi prekrižani in je med njimi na vsakem sečišču celica s plinom. Dovolj visoka napetost na sečišču poskrbi, da se plin v tej celici spremeni v plazmo razgrajenih elektronov in ionov, ki pod vplivom toka oddajajo svetlobo. Tako nastane polje miniaturnih neonskih luči, ki mu pravimo emisijski zaslon. Plin oziroma plazma zaradi električne napetosti povzročita, da rdeči, modri ali zeleni fosfor, nanesen na stekleno ploščo, zasveti. Vključevanje in izključevanje celic krmilita barvo in svetlost vsake skupine od štirih sosednih fosfornih premazov zaslona (rdečega, modrega in po dveh zelenih).

Karakteristike tovrstnih zaslonov so lahko zelo različne. Resolucija ali ločljivost je navadno okoli 850 x 480, včasih tudi 1280x768 točk, kar nudi boljšo sliko. Ker plazma oddaja tudi svojo svetlobo, so takšni zasloni tanjši in bolje osvetljeni. Čim večja je svetlost, tem bolje je, saj je lahko tak zaslon tudi v zelo svetlem prostoru, pa bo slika še vedno dobro vidna. Naslednja pomembna lastnost je teža. Velikosti plazma zaslonov se zelo razlikujejo. Najpogostejši so 42'', tako da je njihova diagonala 106 centimetrov, lahko pa je še veliko večja. Pomembno je tudi kontrastno razmerje, za katerega je zaželeno, da je čim višje. Standardni format televizijske slike, ki ga bodo morale oddajati televizijske hiše, bo v prihodnosti 16:9, tako kot v kinu. Sedaj pa je to razmerje še vedno 4:3, kar ustreza katodnim televizijam, plazma zasloni pa zaradi svoje širine sliko raztegnejo. Pazite le še, da ima vaš plazemski zaslon oznako HD, kar pomeni »High Definition«, ki vam omogoča gledanje kakovostnejšega TV signala.

Največja prednost teh zaslonov je njihov videz. Na steno jih je mogoče obesiti kot sliko. Zasedajo neprimerno manj prostora kot običajni televizorji, obenem pa njihova majhna teža omogoča lažje prestavljanje. Takšni zasloni so primerni predvsem za seje, sestanke, demonstrativne prikaze, saj so dovolj veliki, hkrati pa cenejši od LCD monitorjev enake velikosti.Primerni so tudi za majhna stanovanja, saj ne zasedajo dragocenega prostora. Ko se bodo še malce pocenili, bodo kot nalašč za mlade družine, ki si ne morejo privoščiti stanovanj z veliko kvadraturo.

Življenjska doba je pri plazemskih zaslonih omejena s pojavom temnenja slike skozi čas. Razlog za to je, da se plini, ki so v celicah, obrabijo, teh pa ni možno menjati. Po 5.000 urah gledanja plazme bo slika za 50 odstotkov temnejša. So veliki porabniki energije, saj se energija porablja za ustvarjanje svetlobe za vsako točko posebej, tudi za tiste, ki so temne. Plazma se zaradi velike porabe energije tudi zelo segreva.

Želim vam obilo užitkov in lepih trenutkov ob prazničnem vzdušju, pa naj si bodi, da jih preživite doma, ob televizijskem sprejemniku, ali pa v družbi ljudi, ki jih imate radi. Srečno!

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / ponedeljek, 18. avgust 2008 / 07:00

Župani bi imeli daljši mandat

Skupnost občin Slovenije si že nekaj časa prizadeva, da bi podaljšali mandat županom in občinskim svetnikom, češ da štiriletni ne zadošča za uresničitev vseh ciljev.

Objavljeno na isti dan


Kranj / sreda, 24. marec 2010 / 07:00

Kopali bi, pa čeprav brez soglasja

Telekom Slovenija je pred leti pri Janezu Šarcu samovoljno zgradil razdelilno omarico, ki jo želi sedaj prenoviti. Šarc temu nasprotuje in opozarja na njihovo aroganco.

Nasveti / sreda, 24. marec 2010 / 07:00

Moč Prometeja

Zdrav človek ima tisoč različnih želja, bolan eno samo: ozdraveti. Kdo je to misel prvi izrekel, ne vem, vsekakor drži.

Gospodarstvo / sreda, 24. marec 2010 / 07:00

Nove storitve davčne asistentke Vide

Ljubljana - Virtualna davčna asistentka Vida je doslej odgovarjala prek elektronske pošte le na vprašanja o dohodnini, v davčni upravi pa so pred kratkim njeno »pristojnost« razš...

Mularija / sreda, 24. marec 2010 / 07:00

Plesali z roboti

Pred kratkim je v Tehniškem šolskem centru Kranj potekalo regijsko tekmovanje ROBObum 2010, ki se ga je udeležilo 77 osnovnošolcev iz sedmih gorenjskih šol.

Mularija / sreda, 24. marec 2010 / 07:00

Delo novinarja je zahtevno, a zanimivo

Marca smo bodoči novinarji OŠ Šenčur obiskali medijsko hišo Gorenjski glas. Ko smo vstopili, nas je za vrati čakal velik prostor, za steklom pa delavni novinarji. Gospa Dina Kavčič nas je prijazn...