
Z majhnimi koraki do zaprtja
Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen si je z županom Občine Gorenja vas - Poljane Milanom Čadežem in direktorico Rudnika Žirovski vrh Hiacinto Klemenčič v sredo ogledala odlagališče hidrometalurške jalovine Boršt. Odgovora, kdaj naj bi rudnik dokončno zaprli, ministrica tokrat ni dala.
Todraž – Dogovor so v sredo sprejeli zgolj glede že saniranega odlagališča Jazbec, in sicer da ga bodo do začetka julija prenesli v upravljanje na Agencijo za radioaktivne odpadke (ARAO), je po obisku območja rudnika dejala ministrica Irena Majcen. Po tem datumu bodo nadaljevali tudi s pogovori glede sanacije odlagališča Boršt, za kar so pri ministrstvu naročili še dodatne študije, rezultate katerih naj bi predstavili v petek. Tako tudi ni znala povedati, koliko naj bi bila vredna dokončna sanacija. Letos so v proračunu namenili zgolj denar za delovanje podjetja, ki skrbi za monitoring in vzdrževalna dela, in sicer v višini 460 tisoč evrov.
Župana Milana Čadeža kljub temu veseli, da se je ministrstvo po nekaj letih spet lotilo reševanja problematike odlagališča Boršt, pri tem pa so prvič v času delovanju rudnika povabili k sodelovanju tudi občino. Občina namreč že od leta 2007 opozarja, kaj bi se lahko zgodilo, če bi območje odlagališča Boršt prizadelo tako močno deževje kot pred leti Železnike. Lansko oktobrsko deževje po županovih besedah na srečo ni povzročilo večjih težav. Kljub temu pa pričakuje čimprejšnje rešitve za odlagališče Boršt, da se hitrost plazenja, ki je ta čas dvakrat večja od dovoljene, upočasni. Premiki odlagališča ostajajo tri centimetre na leto, to je enako kot lani, je pojasnila direktorica Rudnika Žirovski vrh Hiacinta Klemenčič. To so pokazale precizne geodetske meritve, ki so jih izvedli v aprilu. »Naš načrt je, da se sanacija odvija po majhnih korakih, in sicer najprej tisto, kar smo v okviru razpoložljivih sredstev sposobni narediti.« Glede sanacije in zaprtja odlagališča Boršt naj bi bilo več znanega v petek po predstavitvi študije o raznosu hidrometalurške jalovine v primeru popolnega razpada odlagališča. Ta naj bi pokazala, kaj bi se zgodilo, če bi v primeru močnega potresa in sočasnih hudih padavin del odlagališča odneslo v dolino ter kakšno radioaktivno obremenitev bi to predstavljalo za okolje in ljudi. »Na osnovi te študije bomo sprejeli odločitve, ali bo treba izvesti interventne drenažne ukrepe ali sprejeti tveganje in odlagališče zapreti brez tega,« je razložila Hiacinta Klemenčič. Interventne drenažne vrtine bi po oceni stale 480 tisoč evrov, v primeru, da bi bil potreben še dodaten drenažni rov, pa investicijo ocenjujejo na 2 do 2,5 milijona evrov. Po oceni strokovnega projektnega sveta je sicer ta ukrep nujen za povečanje stabilnosti odlagališča, na osnovi rezultatov opravljene dodatne študije pa bodo nadaljevali s pogovori, ali so vsi ti ukrepi res potrebni.
Ministrstvo se zaveda tudi dolgov, ki jih ima do občine, je še poudaril župan. Minuli teden so tako na račun občine že nakazali pol milijona evrov nadomestila za degradacijo okolja, še vedno pa čakajo na ta sredstva za del lanskega in letošnje leto. Ta denar, je še pojasnil župan, porabijo strogo namensko, in sicer za urejanje občinske infrastrukture.