Od Stožic do Bruslja
Pisatelj Luigi Pirandello je dal vlogo za ločitev. Sodnik je zahteval, da navede upravičen razlog. Pirandello je zagrmel: »Oženjen sem!«
Iz Bruslja so znova prišla resna svarila. Vlada A. Bratušek se bistveno preveč zadolžuje in premalo naredi za uravnoteženje javnih financ. Opozorilo je še toliko bolj bodlo v oči, ker je prišlo prav na dan, ko so osrednji mediji objavili novico, kako naj bi Slovenija »na veliko zadovoljstvo Bruslja beležila eno najhitrejših gospodarskih rasti«. Sanja svinja o koruzi … Tragikomično razgaljena medijska manipulacija pa v pravi luči pokaže servilnost osrednjih medijev do sedanje oblasti. Kar bi moralo vražje veliko dati misliti vsem, ki tem medijem slepo verjamejo in pod njihovim vplivom volijo za tranzicijsko levico. Ampak misliti je napor in neumnost je bila v zgodovini vedno obdavčena. Bruselj celo znova napoveduje neposredni nadzor, kar najbrž pomeni trojko tudi uradno. Neuradno vlada A. Bratušek navodila trojke že izvaja, le da ima za uspešno izvajanje premalo podjetniškega znanja in preveliko figo v žepu. Rezultat je katastrofalno zadolževanje države, ki po hitrosti in obsegu na prebivalca nima primerjave v nobeni drugi državi EU, tako da je zadolženost Slovenije že primerljiva z obsegom skupnega dolga nekdanje Jugoslavije. Razlog za takšno ravnanje in torej ključni problem slovenskega razvoja ostaja nespoštovanje evropskih vrednot s strani tranzicijske levice.
Od vseh držav Evropske unije je samo v Sloveniji bilo mogoče videti ves državni vrh, kako v Stožicah na uradni državni proslavi sedi pod simboli totalitarnega režima in ekstatično ploska trditvam, da je Evropa »banda lopovov«. Ko je prav ta Evropa ob zadnji ujmi nesebično priskočila na pomoč in je prišlo v Slovenijo reko 600 kamionov pomoči in večje število gasilcev, ki so skrbeli za oskrbo z elektriko celih pokrajin, se tej Evropi za žaljivke nihče ni opravičil. Pa bi se morali! Čeprav je bilo jasno, da je rdeča orgija v Stožicah imela predvsem notranjepolitično sporočilo zastraševanja, češ »v Sloveniji smo mi gospodar!«, bi bilo naivno pričakovati, da v tujini nihče ne bo izvedel za neevropske ekscese v Stožicah. Šlo je za večurno državno proslavo brez ene same(!) vidne slovenske državne ali EU zastave, zato pa z neposrednim prenosom na nacionalni TV. Kdorkoli je potem tu iskal poslovnega partnerja ali je želel investirati svoj denar, je ob pogledu na posnetke s temeljnimi evropskimi vrednotami sprtega dogajanja v Stožicah odšel daleč stran. Vladi pa je preostalo samo še večje zadolževanje in spirala gospodarskega propada je tu. Biti rdeči eksot v očeh potencialnih investitorjev in poslovnih partnerjev razvojno strahovito veliko stane. Žal tudi naslednje generacije.
Resolucija 1096 Sveta Evrope v sedmi točki zahteva, da arhivi tajne službe totalitarnega režima – Udbe – ostanejo odprti. V Sloveniji jih vlada hoče zapreti. Tudi to je ravnanje v nasprotju z evropskimi vrednotami. Ampak če ne veš, od kod si prišel, ne moreš spoznati, kam te peljejo. Si le objekt manipulacije, izgubljen nekje na (stran)poti od Stožic do Bruslja.