Nasmejali so se ob Butalcih

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Kranj / ponedeljek, 10. marec 2014 / 10:50

V kranjski knjižnici so v sredo zvečer pripravili literarno-pogovorni večer Znani Slovenci berejo slepim in slabovidnim.

Kranj – Na literarno-pogovornem večeru Znani Slovenci berejo slepim in slabovidnim, ki so ga pripravili že tretjič, tokrat v Kranju, so v sredo gostili Konrada Pižorna in Jureta Seška. Večer je pripravila Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije v sodelovanju z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Kranj. Osrednji gost večera, dramski igralec Konrad Pižorn, in povezovalec Jure Sešek sta spregovorila o knjigi Frana Milčinskega Butalci. Skupaj sta pričarala iskriv večer, prežet z duhovitimi domislicami.

Dogodek Znani Slovenci berejo slepim in slabovidnim je po besedah Polone Car iz Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije del projekta Knjižnica slepih in slabovidnih, za katerega so pridobili tudi sredstva Evropskega socialnega sklada in ministrstva za kulturo. Knjižnica Minke Skaberne deluje že 96. leto, stoletnico pa bi radi pričakali v boljših prostorskih pogojih, je ob tem še pojasnila Polona Car. Zbrane je nato nagovoril »butalski župan« Konrad Pižorn, ki je skupaj z moderatorjem do konca večera skrbel, da so se obiskovalcem usta ves čas raztegovala v smeh. Tako sta med drugim ugotavljala, da je v Pižornu nekaj butalskega, saj se je vpisal na tri fakultete, pa nobene dokončal. S slovenstvom, je poudaril Pižorn, pa Butalci nimajo prav nič skupnega. »Smo dosti slabši,« je pribil. Verjame, da bodo Butalci aktualni tudi čez sto let, saj jih lahko iščemo v vsakem prostoru in trenutku. Na koncu je obiskovalcem še priporočil, da je Butalce najbolje brati vsak dan pred spanjem. »To je najboljša psihoterapija.«

Na koncu je Pižorn tudi prebral nekaj odlomkov iz izbranega knjižnega dela. S tem želijo, so poudarili organizatorji večera, pričarati občutke sprejemanja in dojemanja knjižnih besedil, kadar ta niso zapisana na papirju in dostopna našim očem. »Poslušanje daljših literarnih besedil je namreč za slepe in slabovidne del vsakdana, videči pa se s knjižnimi deli najpogosteje srečujejo na drugačen način.«