Irena Kirn in Špela Kuhar, Potovanje do svojega doma, Ljubljana, 2013, 128 strani, 14 evrov, www.rokus-klett.si

Potovanje do svojega doma

»Medtem ko berete te stavke, morda sedite v udobnem naslanjaču, stojite v trgovini ali ležite doma na postelji. A vsekakor ste v prostoru – javnem ali zasebnem. Ta prostor, v katerem ste, vpliva na vas, čeprav se vam zdi samoumeven. Dejstvo je, da prostor, kjer smo, kjer bivamo in delamo, vpliva na nas, na naše počutje in misli, in prav tako tudi mi vplivamo na prostor. Soustvarjamo njegovo atmosfero. Drug brez drugega ne obstajamo. Dom, kjer prebivamo, smo ustvarili sami. Ustvarili smo njegovo vzdušje. To, kar smo ustvarili, tudi prejemamo. Kako ga dojemamo in čutimo, vidimo, vonjamo, tipamo, sprejemamo? Nam daje občutek varnosti, ponosa, miru, ali pa se nam zdi prazen, morda obrabljen in smo se ga naveličali? Želimo si spremembe ali pa nas v to sili življenjska situacija. Morda odločitve, ki smo jih sprejeli v preteklosti, niso bile prave, čeprav se nam je rešitev, ki smo jo videli pri prijateljih, zdela idealna?« Denimo torej, da smo se odločili za spremembo svojega bivalnega prostora. Od tu naprej so vsaj štiri poti. Prva: »Če bomo spremenili le en prostor v stanovanju, se potovanje začne s projektom in nadaljuje z obnovo npr. kopalnice ali kuhinje, morda otroške sobe.« Druga: »Če bomo celostno spreminjali notranjost objekta, se potovanje začne s projektom in nadaljuje s preurejanjem interierja.« Tretja: »Če bomo objekt prenavljali ali dograjevali, se potovanje začne s projektom in nadaljuje z obnovo stavbe.« Četrta: »Če iščemo novo hišo oz. jo nameravamo zgraditi, se potovanje začne z iskanjem lokacije in nadaljuje s projektom ter gradnjo.«

Ko sem bral to knjigo, mi je bilo kar malo žal, da je nisem imel pri roki že pred 12 leti, ko sva s sopotnico iskala pot in nato tudi krenila na »Potovanje do svojega doma«. Tak je naslov in prav o tem govori lepa in prijazna knjiga, ki sta jo napisali arhitektki Irena Kirn in Špela Kuhar, ilustriral Damijan Stepančič, izdala pa Založba Rokus Klett. Tudi podnaslov knjige nakazuje na pot: »Kaj vse se vprašamo, preden se odločimo za spremembo, obnovo, gradnjo oziroma nakup hiše ali stanovanja.« Knjigo priporočam vsem, ki ste na tem, morda že letos ali kako leto pozneje, da se lotite sprememb v svojem domu, v prostoru, ki je na prvi pogled statičen, v resnici pa zelo dinamičen – je plovilo, v katerem potujemo skozi življenje. Ko to zapišem, pomislim, da bom v tem plovilu sredi travnikov in od žleda polomljenih dreves gotovo tudi sam še kaj dopolnil …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / sobota, 29. junij 2019 / 18:30

Praded

Z Agato sva se srečali kmalu po tistem, ko je prebrala knjigo Belo se pere na devetdeset (letos je Bronja Žakelj zanjo dobila kresnika). Bolj ko je razmišljala, bolj ji je postajalo jasno, da bi la...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sobota, 28. julij 2007 / 07:00

Čezmejno sodelovanje gasilcev

Podnart - Na nedavnem prevzemu novega gasilskega vozila v Podnartu so sodelovali tudi gasilci iz Sel-Borovnice na Koroškem, ki so prišli v Podnart skupaj z županom Sel Engelberto...

Prosti čas / sobota, 28. julij 2007 / 07:00

Le še streljaj od albuma

Ansambel Veseli Gorenjci je tudi minulo nedeljo, ko je razveseljeval obiskovalce na zaključku Čipkarskih dni v Železnikih, dokazal, da si je nadel pravo ime.

Splošno / sobota, 28. julij 2007 / 07:00

Prvi častni občan je Stanko Košir

Najvišje občinsko priznanje - naziv častni občan bo prejel Stanko Košir iz Gozd-Martuljka za ohranjanje izročila Rut.

Splošno / sobota, 28. julij 2007 / 07:00

Je edina možnost zdravnik iz tujine?

Vodja zdravstvenega doma Janko Kersnik dvomi, da bodo v Kranjski Gori dobili tretjega zdravnika.

Splošno / sobota, 28. julij 2007 / 07:00

Na olimpijadi pred skoraj 60 leti

Karel Klančnik, rojen Mojstrančan, je eden tistih, ki je močno zaznamoval zgodovino razvoja skakalnega športa v Gornjesavski dolini.