Zgodbe muzejskih predmetov: Tujska soba iz Bohinja

Besedilo: Mag. Marjana Žibert
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 3. oktober 2011 / 06:00

September se izteka. V šoli že sprašujejo, delovnih obveznosti nas zaposlenih ne zmanjka, dedki in babice morajo paziti vnuke. Dopusti so tako minili, čakamo pa krompirjeve počitnice, da gremo za kakšen dan v toplice. Ste se morda že kdaj spraševali, kdaj so v današnje gorenjske turistične kraje začeli prihajati prvi gostje? In kje so spali?

Najzgodnejši turizem na Gorenjskem, ki sega v drugo polovico 19. stoletja, se je začel na Bledu. Pred prvo svetovno vojno je bil najbolj obiskani turistični kraj na današnjem slovenskem ozemlju. Bohinjski turizem je povezan s planinstvom in odprtjem karavanško-bohinjske železniške proge leta 1906. Število turistov je po odprtju zelo naraslo, tako da niso prenočevali le v hotelih, ampak tudi pri zasebnikih v Bohinjski Bistrici in drugih vaseh.

V Bohinjski Bistrici je tujske sobe oddajal tudi Gašper Budkovič. Na Gorenjsko je kot izučen trgovec prišel iz okolice Postojne. Samostojno trgovsko pot je začel leta 1901 v Bohinjski Bistrici, kjer so takrat že gradili bohinjski predor. Vešč je bil nabave kakovostnega blaga, poznal je potrebe domačinov, delavcev pri predoru in turistov, spremljal je prodajne kataloge celotne avstro-ogrske monarhije, znal je oglaševati. V zelo dobrih odnosih je bil z graditeljem bohinjskega predora Giacomom Ceconijem, ki je bil tudi njegov stalni odjemalec.

Njegovo podjetje je napredovalo, zato se je po letu 1907 odločil za gradnjo poslovno-stanovanjske hiše, kjer je uredil tudi tujske sobe. Pohištvo, posteljnino, potrebščine za osebno higieno, preprogo, zavese in stenske slike ene od teh sta Gorenjskemu muzeju leta 2005 podarila njegova vnuka, Tomaž in Alojz Budkovič. Pohištvo je obrtniški izdelek, narejen iz hrastovega in smrekovega lesa. V Bohinjsko Bistrico so ga pripeljali po železnici. Še po stotih letih je nepoškodovano, kar je dokaz, da je izdelek kvaliteten.

Budkovičeva tujska soba je povsem ustrezala tedanjim standardom, ki jih je v knjižici z naslovom Kako je mogoče povzdigniti tujski promet v kakem kraju, je leta 1905 zapisal Filip Gartner: »Glede oprave se je ravnati po tem, kakšni gosti prihajajo. Najvažnejša je pač postelja, ker hoče gost po dnevnem naporu dobro počivati. Ta naj bode zadosti dolga in široka, naj ima dober vložek in dobro žimnico, dve veliki volneni odeji, dobre blazine ter naj bo opremljena z belim in snažnim perilom. Treba je tudi velikega umivalnika in primernega vrča za vodo, steklenice s svežo vodo, enega ali dveh kozarcev, kakor tudi čiste brisače; dalje mize, enega ali dveh stolov, obešalnika za obleko, ogledala, primerno visoko obešenega, ponočne omarice in posode ter zajca (sezuvalnika), predposteljne preproge, svečnika s svečo in užigalicami in pisalne priprave.«