Bitka za Ukrajino

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / nedelja, 2. marec 2014 / 06:00

Kar se dogaja v Ukrajini, ni le sproščanje notranjih napetosti. V ukrajinski konflikt so se vmešale močne zunanje sile, poleg Rusije predvsem EU (zlasti Nemčija in Poljska) in ZDA. Te države so zato soodgovorne za razplet …

Kaj bo z Ukrajino?

Kako razumeti dodajanje v Ukrajini, ki je na robu državljanske vojne. Ukrajina pred 1991 nikoli ni bila zares samostojna. Bila je del carske Rusije (»Mala Rusija«) in del Sovjetske zveze. Po osamosvojitvi je zapadla v »krizo identitete«. Vzhod in jug te države sta izrazito (pro)ruska, na polotoku Krim so Rusi v večini. Osred­nji del države s Kijevom je narodnostno mešan. Zahodni del, ki je nekoč delno pripadal Avstro-Ogrski (Galicija) in Poljski, je prozahodni oziroma proevropski. Rusija ne bo nikoli dovolila, da bi se Ukrajina povsem izvila iz njene interesne sfere in »odšla« v Evropo. V tem primeru bi razpadla na dva dela, eden bi ostal pod ruskim protektoratom, tudi Krim, kjer ima Rusija v Sevastopolu še vedno glavno bazo črnomorskega vojnega ladjevja. Najslabši scenarij bi bil jugoslovanski – dolgotrajna držav­ljanska vojna z veliki človeškimi in materialnimi žrtvami. Najboljši pa finski. Finska je bila do oktobrske revolucije del Rusije s posebnim statusom. Potem je postala samostojna in demokratična država, s Sovjetsko zvezo in novo Rusijo pa je ohranila močne gospodarske vezi in je ne izziva z nespametnimi potezami, kot bi bil, denimo, finski vstop v Nato. Odgovornosti za razplet ukrajinske krize ne nosi samo Rusija, napačnih potez bi se morali vzdržati tudi ZDA in EU. Ko rečemo EU, mi­slimo predvsem na Nemčijo in Poljsko, ki imata v Ukrajini velike gospodarske in politične interese. Nemčija rabi materialne in človeške vire z vzhoda, spet jo žene »Drang nach Osten«, »gon« na vzhod, v njeno naravno zaledje. ZDA so Rusijo poniževale že v času Gorbačova in Jelcina in bi se morale zdaj, ko je ta velika država v ponovnem vzponu, vzdržati napačnih geo­strateških in vojaških potez. Vabiti Ukrajino v EU in Nato je zgrešeno. Prav pa je, da se ohrani v sedanjih mejah in z obema obrazoma, z odprtimi vrati tako na zahod kot na vzhod. Ukrajinski ekstremisti in desničarji, ki so minuli vikend dosegli začasno zmago, nimajo velike prihodnosti, z rezervo je treba jemati tudi odslužene politike tipa Julija Timošenko, ki je iz nekdanje supertajkunke postala »mučenica« za demokracijo. Ukrajina rabi mir in gospodarski razvoj, zgolj od »demokracije« ne bo preživela.

Stereotipi o Balkancih

Če se neka predstava o nečem ponavlja tako pogosto, da postane ustaljen obrazec, dobimo stereotip. Take so tudi predstave, ki jih imajo eni narodi o drugih. Marcus Pessoa, Brazilec, ki živi v Italiji in se ukvarja s tujimi kulturami, je zbral stereotipe o narodih nekdanje Jugoslavije. Povzel jih je, kakor sledi. Jugoslavija: »Ognjevita neodvisna država, v kateri je razhod s Sovjetsko zvezo leta 1948 spodbudil gospodarski razvoj in pripeljal do najbolj spontanega življenjskega sloga v Vzhodni Evropi.« Črnogorci: »Leni ljudje z bujnimi brki, ki živijo visoko v gorah in so vedno zaspani.« Bosanci: »Ne ravno najbolj inteligentni ljudje delavskega razreda. Bosanski muslimani so zabavni in gostoljubni, a preprosti in ne ravno bistri. Znani so tudi kot trgovci in preprodajalci.« Slovenci: »Prijetni, civilizirani, zadržani, pre­prosti, vljudni in skromni. Po drugi strani pa tudi skopuški, nezaupljivi, nerodni in šleve, a dobri poslovneži (zelo podobno stereotipom, ki ve­ljajo za Žide).« Hrvati: »Vedno skušajo biti kot Slovenci, a jim nikdar ne uspe in so nazadnje vedno bolj podobni Srbom. So kultivirani in dobri športniki, a ti radi zarinejo nož v hrbet in so agresiv­ni.« Srbi: »Srbi mislijo, da je vse, kar jih obkroža, njihovo in da se svet vrti okoli njih. So pogumni in agresivni, a izredno slabi pri vojskovanju. Radi imajo turbofolk.« Makedonci: »Preprosti ljudje, ki imajo radi glasbo, a vedno kradejo grško zgodovino.« Kosovski Albanci: »Ali lastniki pekarn ali kriminalci. Imajo veliko otrok.« (Vir: MMC RTV SLO) – Poudarjam: te cvetke niso moje, jaz jih le navajam, vi jih boste komentirali po svoje. A naj jih sodimo tako ali drugače, je v njih najbrž tudi zrno resnice.

Politični izjavi

»Rusija je vselej spoštovala, spoštuje in bo spoštovala suverene pravice vseh mednarodnih entitet, tudi novih držav, ki so nastale po razpadu Sovjetske zveze.« Tako je zatrdil predsednik Putin konec januarja ob obisku v Bruslju. In dodal: »Uskladiti moramo naše ure in razjasniti nesporazume.« Njegov gostitelj Jose Manuel Barroso pa je ob isti priložnosti citiral Dostojevskega: »Veliko nesreč na svetu se zgodi zaradi zbeganosti in neizrečenih stvari.« – Upajmo, da se bosta oba držala izrečenega.