Potrebna razum in čustva

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Kranj / četrtek, 12. maj 2016 / 10:02

Zavod za šolstvo je v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter zavodom CMEPIUS na Brdu pripravil mednarodni posvet z naslovom Vključenost priseljencev v vzgojno-izobraževalni sistem, ki se ga je udeležilo več kot štiristo šolskih delavcev.

Brdo pri Kranju – Na posvetu na Brdu pretekli četrtek so izpostavili aktualne izzive, povezane z vključevanjem otrok priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. Po besedah ministrice za izobraževanje Maje Makovec Brenčič imamo v Sloveniji že veliko dobrih izkušenj z vključevanjem priseljencev, kljub temu pa je treba iskati nove rešitve in priložnosti za izboljšave na tem področju. Predvsem bo potreben bolj sistemski pristop, je poudarila.

Namen posveta je bilo tudi odpiranje dialoga o tej tematiki, saj so izkušnje preteklih mesecev pokazale, kako pomemben je dialog. Temu je namenjen projekt medkulturnega razumevanja, s katerim bodo na vključevanje priseljencev v šole pripravili tudi širšo okolico. Ta čas je po njenih besedah 39 priseljencev že vključenih v slovenske osnovne šole, v prihodnje pa jih lahko v okviru kvot pri premeščanju beguncev pričakujemo še več. Zavode, v katere naj bi vključevali te otroke, izbirajo tako, da so čim bližje namestitvenim centrom priseljencev. Ob tem je spomnila, da imamo v Sloveniji s tem že kar nekaj dobrih izkušenj od osamosvojitve dalje, saj so v slovenskih šolah doslej uspešno vključili že več kot 17 tisoč otrok priseljencev. »Imamo zelo srčne in odgovorne ravnatelje in učitelje, ki znajo in zmorejo odpirati dialog,« je poudarila.

Primer dobre prakse na tem področju predstavlja Osnovna šola Jakoba Aljaža Kranj, kjer je skoraj trideset odstotkov učencev priseljencev iz drugih držav, največ, okrog petdeset, s Kosova, pa tudi s Hrvaške, iz Srbije, Makedonije, Moldavije, Bolgarije, Rusije in Italije. Ta čas pri njih sicer ni še nobenega otroka iz Sirije, Iraka ali Afganistana, a ravnatelj Milan Rogelj je prepričan, da z njihovim sprejemanjem ne bi imeli nobenih težav. »Otroci nimajo predsodkov, so izjemno tolerantni in se ne združujejo v skupine po narodnosti. Če so kakšni problemi, so z odraslimi v lokalnem okolju,« je pojasnil. Prepričan je, da se stvari vendarle spreminjajo in je nestrpnih ljudi zelo malo, so pa zelo glasni. »Težko jim razložimo, da so vsi otroci enako pomembni in da ne smemo delati nobenih razlik.« Ob tem je še poudaril, da bodo priseljeni otroci spoštovali slovenski jezik in kulturo, če tudi mi spoštujemo njihovo, zato pripravljajo različne prireditve, na katerih jim dajo priložnost za predstavitev. Kljub dobrim izkušnjam pa je pred njimi še kar nekaj izzivov, je priznal Rogelj. Odprta ostajajo vprašanja glede izvajanja učenja slovenščine in učne pomoči pa tudi glede preverjanja znanj in napredovanja teh učencev. »Na vsa ta vprašanja moramo v šolah več ali manj sami najti odgovore,« je opozoril in dodal, da pri tem uporabljajo razum in čustva, saj je vsak otrok zgodba zase.

V prihodnje se vendarle obeta, da šole ne bodo tako prepuščene same sebi pri vključevanju otrok priseljencev. Po besedah direktorja Zavoda za šolstvo Vinka Logaja naj bi v kratkem pripravili protokol za vključevanje priseljencev v vzgojno-izobraževalni sistem in širše okolje, ki bi potem začel veljati z novim šolskim letom. »Želimo vzpostaviti sistem, da bi vključevanje potekalo na dovolj visoki strokovni ravni.« Pri tem je posebej poudaril, da govorijo o inkluzivnem vključevanju, ne integraciji. »To pomeni, da vključevanje poteka z upoštevanjem razlik, a pod enakimi pogoji kot za otroke, ki že od začetka obiskujejo slovenske šole.«