
Beneški angel in piranska Princeska
Beneški karneval je najverjetneje največji in najprestižnejši karneval na svetu. Ima tudi najdaljšo in najbogatejšo tradicijo. Letošnji poteka od 15. februarja pa vse do 4. marca.
V vsem tem času je na beneških trgih živahno. Eden najpomembnejših dogodkov in obenem tudi uradno odprtje karnevala se je zgodil 23. februarja. Spust angela si je na trgu sv. Marka ogledalo več kot sto tisoč obiskovalcev Benetk.
Vendar imamo tudi Slovenci svojega 'angela'. Spustu princeske z zvonika na Tartinijev trg v Piranu bi lahko rekli kopija omenjenega beneškega 'angelovega leta'. Pri tem dogodku v angela oblečeno mlado Benečanko z vrvjo spustijo z zvonika bazilike svetega Marka na istoimenskem trgu. Pirančani pa so Princeskin spust prvič izvedli lani ob 670. obletnici dogodka, ko je zaščitnik mesta sv. Jurij rešil Piran in njegove prebivalce pred strašno nevihto. Dogodek je takrat v bližino pritegnil številne domače in tuje obiskovalce.
Tu se beneška in piranska zgodba združita: organizatorji so letos piransko princesko povabili na Beneški karneval kot častno gostjo in jo postavili na glavni oder ter s tem v središče dogajanja. Kot se za princesko tudi spodobi, razlaga idejni oče princeskinega spusta Mojmir Kovač, je imela v svojem spremstvu najpomembnejšega Pirančana Giuseppeja Tartinija, njegovo mamo Caterino Zangrando in kar dvajset 'piranskih plemičev', oblečenih v kostume iz 18. stoletja. Princeski pa so prav za to priložnost sešili novo srednjeveško obleko. Ob spustu beneškega angela je princeska dekletu, ki so mu zaupali vlogo angela, Julij Nasi, podarila vrečko piranske soli. Tokratno slovensko princesko Doro Kovač pa bo 26. julija letos, ob novem spustu, zamenjala nova princeska, na dogodek pa so povabili tudi beneškega angela Julijo.