Knajpajmo se

Besedilo: Miroslav Cvjetičanin
Kategorija: Rekreacija / / 13:25

Utrdimo telo z vodo. Ta izraz poznamo iz starih časov, a smo vedno mislili, da izhaja iz naslova, ko je bila topla voda »luksuz«. Danes težko najdemo mladega človeka, ki bi se na primer tuširal z mrzlo vodo. In zakaj bi se?

Izraz izhaja iz priimka Kneipp. Sebastian Kneipp, nemški duhovnik in vodni terapevt, je v devetnajstem stoletju utemeljil zdravljenje z vodo. Gre za naravno obliko zdravilstva, danes dostopno prav vsakomur. Osnovno knajpanje deluje zaradi fizikalnih dražljajev tople in hladne vode. Hladne kopeli krčijo krvne žile, tople jih širijo. Slednje posledično vpliva na znižanje krvnega tlaka in povečanje srčnega utripa. Kneipp je v vodo dodal še rastlinske dodatke, ki vsebujejo snovi, ki se vpijejo skozi kožo ali vstopijo v telo po dihalnih poteh in tako zelo blagodejno učinkujejo na telo. Kneipp je skozi svoje življenje utemeljil celostno naravno zdravljenje in ga razdelil na pet stopenj in sicer na hidroterapijo, prehransko terapijo, gibalno terapijo, fizioterapijo in terapijo urejenega življenja. Z utemeljitvijo vseh pet stopenj tako imenovanega naravnega zdravljenja je v bistvu začel nekakšen fitnes in športno rekreacijo.

Pri hidroterapiji gre za polivanje z vodo. Temelji na odgovoru telesa na vroče in hladne dražljaje. Ti stimulirajo imunski sistem, vplivajo na izločanje stresnih hormonov, pospešijo cirkulacijo krvi in prebavo ter zmanjšajo občutljivost na bolečino. Pred začetkom terapije mora biti telo dovolj ogreto in primerno prekrvljeno, kar dosežemo s telovadbo, zmernim gibanjem. Po knajpanju je treba otreti tiste dele telesa, ki so na zraku, nato pa z gibanjem ali tudi s počivanjem v ogreti postelji poskrbeti, da se koža posuši, telo pa za stalno ogreje.

Namakanja ali umivanja so postopki, kjer se z določeno tehniko na človeški koži naredi tanka, enakomerno razporejena plast vode. To najlažje naredimo z ožeto brisačo.

Kopeli so razdeljene na izmenične, rastoče, padajoče in navadne kopeli. Pri navadnih se temperatura ne spreminja, je vedno ista, pri izmeničnih kopelih pa daljšemu toplemu ali vročemu postopku sledijo kratke mrzle kopeli. Pri rastočih kopelih se temperatura vode stalno povečuje, pri padajočih pa pada. Vse te kopeli so lahko po obsegu celotne ali delne, z dodatki ali brez njih. Po temperaturi razlikujemo hladne kopeli s temperaturo do 18 °C, mlačne do 22 °C, tople s 36–38 °C in vroče pri temperaturi od 39–45 °C. Pri oblivih na posamezne dele telesa deluje vodni curek, ki je lahko brez pritiska ali pa je dokaj močan. Glede na to se ločijo navadni oblivi in hitri oz. ostri oblivi. Zdravljenje z oblivi običajno poteka z mrzlo vodo, lahko pa se izvajajo izmenični oblivi, pri katerih toplemu sledi mrzel obliv. Ovitki ogrevajo organizem, kadar je hladen. Ob telesni vročini pa od telesa sprejmejo toploto. Zdravljenje z obkladki je podobno zdrav­ljenju z ovitki, razlika je le v tem, da groba mokra rjuha ne pokriva zdravljenega dela telesa na vseh straneh, ampak pokriva samo določeno območje.

Parne komprese so posebne oblike vročih obkladkov in se uporabljajo predvsem za lokalno zdravljenje, zlasti za odpravljanje krčev in bolečin. Parne kopeli so vroči postopki, ki povzročajo večinoma potenje in čiščenje telesa.

Sebastian Kneipp je svojo metodo zdravljenja priporočal pri obolenjih srca in ožilja, blažjih živčnih motnjah ter motnjah endokrinega in presnovnega sistema, nekaterih revmatičnih obolenjih, obolenjih prebavil, boleznih dihal...