Vitez devete umetnosti

V Mestni knjižnici Kranj je gostoval legendarni hrvaški avtor stripov in ilustrator Igor Kordej, ki nedvomno sodi med največja stripovska imena na svetu.

Pogovor z izjemnim risarjem je vodil nihče drug kot Zoran Smiljanić, eminentni slovenski stripar, avtor takšnih stripovskih klasik, kot so Hardfuckers, Zadnja vojna ter edinstvenega stripovskega epa Meksikajnarji, katerega nekaj stripovskih tablojev je poleg ostalih ilustracij ter naslovnic na ogled v prostorih kranjske knjižnice. Kot pa se spodobi, so postavili tudi razstavo v čast priznanemu gostu, imenovano Čudežni svetovi Igorja Kordeja, ki bo na ogled do 28. marca.

Igor Kordej je kariero začel že v sedemdesetih v kultni skupini risarjev Novi kvadrat. Šlo je za v Zagrebu ustanovljeno skupino izjemno talentiranih mladih risarjev, ki so zapolnili vrzel, ki je nastala ob slovesu druge povojne generacije striparjev. Kontrakulturni impulzi tistega časa so se odražali na domala vseh kulturno-umetnostnih ravneh, tudi v stripih, ki so nastajali v Novem kvadratu: prejšnje tradicionalne zgodbe so začeli izpodrivati nekonvencionalni, uporniški stripi, polni provokativne predrznosti, anarhičnosti ter črnega humorja, obenem pa so avtorji v kompozicijskem smislu izumljali povsem nove perspektive stripovske risbe.

Z odličnimi stripi, kot so Vam, V zoni somraka in Jesen, s katerimi je Kordej redefiniral in revitaliziral pojem stripa v tistem času, se je njegovo ime bliskovito razširilo po področju bivše skupne države. Postal je prvi profesionalno zaposleni risar z normo osmih tablojev mesečno. Kmalu je Kordej osvojil še Evropo in Ameriko, kjer je med drugim delal za prestižne založnike, kot so Marvel, Dark Horse in DC Comics, pri katerih je lahko dokazoval svoj razkošen izrazni talent ter osupljivo produkcijo, saj njegovi stripi pokrivajo časovna obdobja od prazgodovine prek srednjega veka do sodobnosti in prihodnosti ter tako raznovrstne žanre, kot so vestern, fantazija, zgodovinski ep, na unikaten način pa je vse te žanre znal tudi združiti.

Ko so ameriški založniki prešli v togo franšizno fazo, ki je avtorje omejevala z uniformnostjo in klišeji, se je Kordej odločil za vrnitev v Evropo, kjer je nadaljeval z ustvarjanjem stripov v Franciji. Tam so znali ceniti njegov samostojen način risanja, pa tudi ustvarjalno vnemo. Medtem ko je ostalim avtorjem uspelo končati en ali dva stripa letno – gre namreč za delo, ki zahteva obilo natančnosti in številne ure filigranskega risanja za zgolj eno stran, je Kordej ustvaril pet ali šest stripov na leto, ob tem pa zadržal najvišje produkcijske standarde. »Delam okoli dvanajst ur dnevno, vmes pogledam kak film, da se malce odpočijem,« lakonično pravi Kordej. V vsako podrobnost se poglobi, jo razišče do potankosti, preden jo prenese na papir, saj ve, da pri zahtevni in dobro podkovani evropski stripovski publiki ne sme biti polovičarstva. Vse garaško delo pa je podkrepljeno tudi z estetskimi risarskimi mojstrovinami, tekočo filmsko dinamiko zgodbe, fascinantnim potekom stripovskega kadriranja, neskončnim občutkom za detajle – vse to Kordeja uvršča med najboljše striparje na svetu.

Ekonomska kriza pa je posledično privedla do ukinitev določenih stripovskih serialov, tako da se je Kordej brezkompromisno odločil, da nadaljuje z že prej začetim briljantnim stripom o Texas Kidu, ki ga v treh jezikih brezplačno (!) objavlja na internetnih straneh. Medtem, ko večina zgolj čaka na idealne pogoje, pa Kordej ustvarja še enega izmed svojih stripovskih remek del.

Igor Kordej, avtor z neizčrpno ustvarjalno energijo, je lani za svoje delo za­služeno prejel najvišje francosko priznanje za kulturo vitez reda umetnosti in književnosti. »Prestižno priznanje iz dežele mojstrov devete umetnosti mi pomeni veliko. Stripi ostajajo moj način življenja in moje največje veselje,« je sklenil Kordej – vse dokler bo ustvarjal, se za vitalno prihodnost stripa ni treba bati.