Podvinska Anka tudi v knjigi
Jakob Špicar je gorenjsko pripovedko o podvinskem zakladu napisal kot libreto za opero, a je ostala le rokopis, ki je v knjižni obliki izšel ob 130. obletnici Špicarjevega rojstva.
Radovljica – Jakob Špicar, eden najplodovitejših slovenskih ljudskih dramatikov in gledališčnikov, je z družino pred drugo svetovno vojno več kot trideset let živel v Radovljici in pomembno vplival na tamkajšnje kulturno in družbeno življenje. Kot pravi Jure Sinobad, ki je raziskoval Špicarjevo delo in življenje ter rokopis Špicarjeve Podvinske Anke pripravil za objavo, je v času bivanja na Gorenjskem Špicar napisal večino od svojih več kot osemdeset dramskih del. »V Radovljici je skupaj z ženo Marico dve desetletji vodil sokolski oder, ki se je razvil v osrednjo kulturno inštitucijo mesta in okolice. V zlatem obdobju radovljiškega teatra med letoma 1921 in 1941 so vsi delali zastonj in iz ljubezni do igranja. Prizadevnim ljubiteljem gledališča je v desetih letih uspelo zbrati vsoto, s katero je sokolsko društvo poplačalo dolgove gradnje Sokolskega doma (današnji TVD Partizan v Radovljici), ki so ga slovesno odprli oktobra 1921.«
Podvinsko Anko je Špicar napisal v začetku leta 1954. Gre za zgodbo o lepi, a prevzetni podvinski graščakinji, preprostem dekletu Majdi in skrivnostnem popotniku Branku ter škratu, ki čuva podvinski zaklad na dnu prepada. »Na koncu zmagajta ljubezen in resnica, škrat pa razglasi, da so napuh, prevzetnost in zloba sovražniki tega sveta,« je zgodbo na predstavitvi knjige v torek povzel Jure Sinobad. »Kako aktualno, kajne?«
Rokopis skupaj z avtorjevo preostalo literarno zapuščino hranijo v Koroški osrednji knjižnici na Ravnah. Zgodovinar in bibliotekar Jure Sinobad ga je lani prepisal in pripravil za objavo, knjižnica s prepisom in komentarjem pa je izšla natanko 60 let po nastanku dela. Kot je dejal Sinobad, so z objavo povesti želeli opozoriti tudi na žalostno stanje stavbe, v kateri se zgodba dogaja – Grad Podvin je namreč že leta prepuščen nezadržnemu propadanju. Podobno usodo, kot kaže, doživlja tudi druga stavba, povezana z Jakobom Špicarjem, to je nekdanji TVD Partizan, katerega gradnjo so s prostovoljnim delom in prispevki poplačali člani sokolskega društva prav v času, ko sta bili gonilni sili kulturnega življenja v Radovljici zakonca Jakob in Marica Špicar.