Vnuk Jakoba Špicarja Marko (na desni, ob njem Jure Sinobad) je pred kratkim Knjižnici A. T. Linharta izročil sliko, portret Franceta Prešerna, ki je bila njegovemu dedu posebej ljuba. Visela je nad pisalno mizo, za katero je Špicar napisal večino svojih literarnih del.

Podvinska Anka tudi v knjigi

Jakob Špicar je gorenjsko pripovedko o podvinskem zakladu napisal kot libreto za opero, a je ostala le rokopis, ki je v knjižni obliki izšel ob 130. obletnici Špicarjevega rojstva.

Radovljica – Jakob Špicar, eden najplodovitejših slovenskih ljudskih dramatikov in gledališčnikov, je z družino pred drugo svetovno vojno več kot trideset let živel v Radovljici in pomembno vplival na tamkajšnje kulturno in družbeno življenje. Kot pravi Jure Sinobad, ki je raziskoval Špicarjevo delo in življenje ter rokopis Špicarjeve Podvinske Anke pripravil za objavo, je v času bivanja na Gorenjskem Špicar napisal večino od svojih več kot osemdeset dramskih del. »V Radovljici je skupaj z ženo Marico dve desetletji vodil sokolski oder, ki se je razvil v osrednjo kulturno inštitucijo mesta in okolice. V zlatem obdobju radovljiškega teatra med letoma 1921 in 1941 so vsi delali zastonj in iz ljubezni do igranja. Prizadevnim ljubiteljem gledališča je v desetih letih uspelo zbrati vsoto, s katero je sokolsko društvo poplačalo dolgove gradnje Sokolskega doma (današnji TVD Partizan v Radovljici), ki so ga slovesno odprli oktobra 1921.«

Podvinsko Anko je Špicar napisal v začetku leta 1954. Gre za zgodbo o lepi, a prevzetni podvinski graščakinji, preprostem dekletu Majdi in skrivnostnem popotniku Branku ter škratu, ki čuva podvinski zaklad na dnu prepada. »Na koncu zmagajta ljubezen in resnica, škrat pa razglasi, da so napuh, prevzetnost in zloba sovražniki tega sveta,« je zgodbo na predstavitvi knjige v torek povzel Jure Sinobad. »Kako aktualno, kajne?«

Rokopis skupaj z avtorjevo preostalo literarno zapuščino hranijo v Koroški osrednji knjižnici na Ravnah. Zgodovinar in bibliotekar Jure Sinobad ga je lani prepisal in pripravil za objavo, knjižnica s prepisom in komentarjem pa je izšla natanko 60 let po nastanku dela. Kot je dejal Sinobad, so z objavo povesti želeli opozoriti tudi na žalostno stanje stavbe, v kateri se zgodba dogaja – Grad Podvin je namreč že leta prepuščen nezadržnemu propadanju. Podobno usodo, kot kaže, doživlja tudi druga stavba, povezana z Jakobom Špicarjem, to je nekdanji TVD Partizan, katerega gradnjo so s prostovoljnim delom in prispev­ki poplačali člani sokolskega društva prav v času, ko sta bili gonilni sili kulturnega življenja v Radovljici zakonca Jakob in Marica Špicar.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / nedelja, 20. november 2022 / 19:53

Volila že skoraj tretjina volivcev

Kranj – Po podatkih občinskih volilnih komisij se je današnjih lokalnih volitev do 16. ure udeležilo 550.815 oziroma 32,72 odstotka volivcev. Volilna udeležba v mestnih občinah je bila 28,36-odstot...

Objavljeno na isti dan


Kultura / torek, 5. julij 2022 / 17:19

Monologi za dobro družbo

V Galeriji Šivčeva hiša je na ogled pregledna razstava del akademskega slikarja in grafika Karla Plemenitaša z naslovom Monologi 1969–2019.

GG Plus / torek, 5. julij 2022 / 17:10

Sin me ne mara več

Predstavljajte si, da bi vam vaš najljubši vnuk dejal: »Babi, letos pa ne greš z nami na morje. Preveč revno se oblačiš, pa je mami potem sram zaradi tebe.«

Nasveti / torek, 5. julij 2022 / 17:08

Skutne rezine s češnjami

Letošnje leto je češnjam več kot naklonjeno, ponekod celo toliko, da jih je dovolj še za kompot in marmelado. In povrhu lahko iz njih ustvarimo še kakšno sladico. Tokrat naj bodo to skutne rezine s...

Rekreacija / torek, 5. julij 2022 / 16:22

Po kvarnerskih otokih, 4. del

Po kratki plovbi smo pristali v majhni luki Tovarnele, od koder smo se povzpeli približno sto metrov visoko do mesta Lun. Od tam vodi cesta po ozkem in dvajset kilometrov dolgem polotoku z istim im...

Šenčur / torek, 5. julij 2022 / 16:21

Potrdili širitev cone

Šenčur – Na junijski seji so šenčurski svetniki sprejeli občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za drugo fazo urejanja poslovne cone severno od državne ceste. Prostorski dokument, ki se nanaša n...