Vnuk Jakoba Špicarja Marko (na desni, ob njem Jure Sinobad) je pred kratkim Knjižnici A. T. Linharta izročil sliko, portret Franceta Prešerna, ki je bila njegovemu dedu posebej ljuba. Visela je nad pisalno mizo, za katero je Špicar napisal večino svojih literarnih del.

Podvinska Anka tudi v knjigi

Jakob Špicar je gorenjsko pripovedko o podvinskem zakladu napisal kot libreto za opero, a je ostala le rokopis, ki je v knjižni obliki izšel ob 130. obletnici Špicarjevega rojstva.

Radovljica – Jakob Špicar, eden najplodovitejših slovenskih ljudskih dramatikov in gledališčnikov, je z družino pred drugo svetovno vojno več kot trideset let živel v Radovljici in pomembno vplival na tamkajšnje kulturno in družbeno življenje. Kot pravi Jure Sinobad, ki je raziskoval Špicarjevo delo in življenje ter rokopis Špicarjeve Podvinske Anke pripravil za objavo, je v času bivanja na Gorenjskem Špicar napisal večino od svojih več kot osemdeset dramskih del. »V Radovljici je skupaj z ženo Marico dve desetletji vodil sokolski oder, ki se je razvil v osrednjo kulturno inštitucijo mesta in okolice. V zlatem obdobju radovljiškega teatra med letoma 1921 in 1941 so vsi delali zastonj in iz ljubezni do igranja. Prizadevnim ljubiteljem gledališča je v desetih letih uspelo zbrati vsoto, s katero je sokolsko društvo poplačalo dolgove gradnje Sokolskega doma (današnji TVD Partizan v Radovljici), ki so ga slovesno odprli oktobra 1921.«

Podvinsko Anko je Špicar napisal v začetku leta 1954. Gre za zgodbo o lepi, a prevzetni podvinski graščakinji, preprostem dekletu Majdi in skrivnostnem popotniku Branku ter škratu, ki čuva podvinski zaklad na dnu prepada. »Na koncu zmagajta ljubezen in resnica, škrat pa razglasi, da so napuh, prevzetnost in zloba sovražniki tega sveta,« je zgodbo na predstavitvi knjige v torek povzel Jure Sinobad. »Kako aktualno, kajne?«

Rokopis skupaj z avtorjevo preostalo literarno zapuščino hranijo v Koroški osrednji knjižnici na Ravnah. Zgodovinar in bibliotekar Jure Sinobad ga je lani prepisal in pripravil za objavo, knjižnica s prepisom in komentarjem pa je izšla natanko 60 let po nastanku dela. Kot je dejal Sinobad, so z objavo povesti želeli opozoriti tudi na žalostno stanje stavbe, v kateri se zgodba dogaja – Grad Podvin je namreč že leta prepuščen nezadržnemu propadanju. Podobno usodo, kot kaže, doživlja tudi druga stavba, povezana z Jakobom Špicarjem, to je nekdanji TVD Partizan, katerega gradnjo so s prostovoljnim delom in prispev­ki poplačali člani sokolskega društva prav v času, ko sta bili gonilni sili kulturnega življenja v Radovljici zakonca Jakob in Marica Špicar.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / torek, 15. december 2015 / 11:52

Dvamilijonti gost Snovika

Minuli četrtek so v Termah Snovik proslavili prihod že svojega dvamilijontega gosta, ki so ga presenetili z lepo nagrado. Srečnež je postal Lovrenc Korošec iz Goričan.

Objavljeno na isti dan


Kronika / sreda, 13. maj 2020 / 22:41

Planinko presenetil led

Bohinj – Pri Koči na Planini Jezero si je v nedeljo popoldan planinka poškodovala nogo. Stopila je na led in grdo padla. Planinka je bila primerno opremljena, led pa jo je presenetil, saj je bila o...

Jesenice / sreda, 13. maj 2020 / 22:39

Evropski denar za energetsko sanacijo vrtca

Jesenice – Občina Jesenice se pripravlja na energetsko sanacijo Vrtca Jesenice – enote Angelce Ocepek. Projekt je po ocenah vreden 1,1 milijona evrov, jim je pa uspelo pridobiti 350 tisoč evrov sre...

Slovenija / sreda, 13. maj 2020 / 22:39

Otroški parlament na spletu

Trideseti nacionalni otroški parlament je letos zaradi koronavirusa potekal po spletu, mladi so razpravljali o poklicni prihodnosti.

Gospodarstvo / sreda, 13. maj 2020 / 22:32

Neizprosen boj za državna kmetijska zemljišča

V slovenskem kmetijstvu sicer že nekaj časa poteka koncentracija – zmanjšuje se število kmetij in hkrati povečuje njihova velikost, a kljub temu so kmetije še vedno majhne, po velikosti so...

Kultura / sreda, 13. maj 2020 / 22:31

Razgaljene lisičje strategije

Radomlje – Prejšnji torek smo na kulturni strani Gorenjskega glasa objavili pogovor s slikarjem, grafikom in profesorjem Črtomirjem Frelihom in ga oplemenitili s številnimi risbami (in jih podvojil...