Vnuk Jakoba Špicarja Marko (na desni, ob njem Jure Sinobad) je pred kratkim Knjižnici A. T. Linharta izročil sliko, portret Franceta Prešerna, ki je bila njegovemu dedu posebej ljuba. Visela je nad pisalno mizo, za katero je Špicar napisal večino svojih literarnih del.

Podvinska Anka tudi v knjigi

Jakob Špicar je gorenjsko pripovedko o podvinskem zakladu napisal kot libreto za opero, a je ostala le rokopis, ki je v knjižni obliki izšel ob 130. obletnici Špicarjevega rojstva.

Radovljica – Jakob Špicar, eden najplodovitejših slovenskih ljudskih dramatikov in gledališčnikov, je z družino pred drugo svetovno vojno več kot trideset let živel v Radovljici in pomembno vplival na tamkajšnje kulturno in družbeno življenje. Kot pravi Jure Sinobad, ki je raziskoval Špicarjevo delo in življenje ter rokopis Špicarjeve Podvinske Anke pripravil za objavo, je v času bivanja na Gorenjskem Špicar napisal večino od svojih več kot osemdeset dramskih del. »V Radovljici je skupaj z ženo Marico dve desetletji vodil sokolski oder, ki se je razvil v osrednjo kulturno inštitucijo mesta in okolice. V zlatem obdobju radovljiškega teatra med letoma 1921 in 1941 so vsi delali zastonj in iz ljubezni do igranja. Prizadevnim ljubiteljem gledališča je v desetih letih uspelo zbrati vsoto, s katero je sokolsko društvo poplačalo dolgove gradnje Sokolskega doma (današnji TVD Partizan v Radovljici), ki so ga slovesno odprli oktobra 1921.«

Podvinsko Anko je Špicar napisal v začetku leta 1954. Gre za zgodbo o lepi, a prevzetni podvinski graščakinji, preprostem dekletu Majdi in skrivnostnem popotniku Branku ter škratu, ki čuva podvinski zaklad na dnu prepada. »Na koncu zmagajta ljubezen in resnica, škrat pa razglasi, da so napuh, prevzetnost in zloba sovražniki tega sveta,« je zgodbo na predstavitvi knjige v torek povzel Jure Sinobad. »Kako aktualno, kajne?«

Rokopis skupaj z avtorjevo preostalo literarno zapuščino hranijo v Koroški osrednji knjižnici na Ravnah. Zgodovinar in bibliotekar Jure Sinobad ga je lani prepisal in pripravil za objavo, knjižnica s prepisom in komentarjem pa je izšla natanko 60 let po nastanku dela. Kot je dejal Sinobad, so z objavo povesti želeli opozoriti tudi na žalostno stanje stavbe, v kateri se zgodba dogaja – Grad Podvin je namreč že leta prepuščen nezadržnemu propadanju. Podobno usodo, kot kaže, doživlja tudi druga stavba, povezana z Jakobom Špicarjem, to je nekdanji TVD Partizan, katerega gradnjo so s prostovoljnim delom in prispev­ki poplačali člani sokolskega društva prav v času, ko sta bili gonilni sili kulturnega življenja v Radovljici zakonca Jakob in Marica Špicar.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Pisma bralcev / petek, 22. januar 2010 / 07:00

Kaj gozdarji smejo delati

Glede članka, ki je bil objavljen pod gornjim naslovom v Gorenjskem glasu 8. januarja 2010 na 18. strani, bi rad podal svoje mnenje: Gozdarji smejo delati vse tisto, za kar so usposobljeni, oziroma za...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 2. julij 2012 / 07:00

Igorjevih dvajset

V polnem Gledališču Studenec pri Domžalah je v petek zvečer svojo dvajsetletnico obstoja proslavil ansambel Igor in zlati zvoki.

Zanimivosti / ponedeljek, 2. julij 2012 / 07:00

Velike porcije in klasična glasba

"Naj bo to naša rdeča nit," je ponudbo, s katero namerava razveseljevati planince, pa tudi alpiniste, opisal Franc Beguš, novi oskrbnik Kranjske koče na Ledinah.

GG Plus / ponedeljek, 2. julij 2012 / 07:00

Vaš razged

GG Plus / ponedeljek, 2. julij 2012 / 07:00

Zgodbe muzejskih predmetov: Ulrihova hiša

V hiši ob gradu Khislstein, ki jo Kranjčani poznajo kot Ulrihovo hišo, so novi upravni prostori Gorenjskega muzeja. Grad in hiša ob njej sta bila skozi stoletja bolj ali manj povezana...

GG Plus / ponedeljek, 2. julij 2012 / 07:00

Gorsko reševanje približali ljudem

"Javnost je o delu gorskih reševalcev seznanjena ob hudih tragedijah, ob uspešnih reševanjih pa niti ne. Zato se nam je zdelo potrebno spregovoriti o tem," pravi Vladimir Habjan, urednik knjige Reševa...