Vnuk Jakoba Špicarja Marko (na desni, ob njem Jure Sinobad) je pred kratkim Knjižnici A. T. Linharta izročil sliko, portret Franceta Prešerna, ki je bila njegovemu dedu posebej ljuba. Visela je nad pisalno mizo, za katero je Špicar napisal večino svojih literarnih del.

Podvinska Anka tudi v knjigi

Jakob Špicar je gorenjsko pripovedko o podvinskem zakladu napisal kot libreto za opero, a je ostala le rokopis, ki je v knjižni obliki izšel ob 130. obletnici Špicarjevega rojstva.

Radovljica – Jakob Špicar, eden najplodovitejših slovenskih ljudskih dramatikov in gledališčnikov, je z družino pred drugo svetovno vojno več kot trideset let živel v Radovljici in pomembno vplival na tamkajšnje kulturno in družbeno življenje. Kot pravi Jure Sinobad, ki je raziskoval Špicarjevo delo in življenje ter rokopis Špicarjeve Podvinske Anke pripravil za objavo, je v času bivanja na Gorenjskem Špicar napisal večino od svojih več kot osemdeset dramskih del. »V Radovljici je skupaj z ženo Marico dve desetletji vodil sokolski oder, ki se je razvil v osrednjo kulturno inštitucijo mesta in okolice. V zlatem obdobju radovljiškega teatra med letoma 1921 in 1941 so vsi delali zastonj in iz ljubezni do igranja. Prizadevnim ljubiteljem gledališča je v desetih letih uspelo zbrati vsoto, s katero je sokolsko društvo poplačalo dolgove gradnje Sokolskega doma (današnji TVD Partizan v Radovljici), ki so ga slovesno odprli oktobra 1921.«

Podvinsko Anko je Špicar napisal v začetku leta 1954. Gre za zgodbo o lepi, a prevzetni podvinski graščakinji, preprostem dekletu Majdi in skrivnostnem popotniku Branku ter škratu, ki čuva podvinski zaklad na dnu prepada. »Na koncu zmagajta ljubezen in resnica, škrat pa razglasi, da so napuh, prevzetnost in zloba sovražniki tega sveta,« je zgodbo na predstavitvi knjige v torek povzel Jure Sinobad. »Kako aktualno, kajne?«

Rokopis skupaj z avtorjevo preostalo literarno zapuščino hranijo v Koroški osrednji knjižnici na Ravnah. Zgodovinar in bibliotekar Jure Sinobad ga je lani prepisal in pripravil za objavo, knjižnica s prepisom in komentarjem pa je izšla natanko 60 let po nastanku dela. Kot je dejal Sinobad, so z objavo povesti želeli opozoriti tudi na žalostno stanje stavbe, v kateri se zgodba dogaja – Grad Podvin je namreč že leta prepuščen nezadržnemu propadanju. Podobno usodo, kot kaže, doživlja tudi druga stavba, povezana z Jakobom Špicarjem, to je nekdanji TVD Partizan, katerega gradnjo so s prostovoljnim delom in prispev­ki poplačali člani sokolskega društva prav v času, ko sta bili gonilni sili kulturnega življenja v Radovljici zakonca Jakob in Marica Špicar.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / ponedeljek, 26. september 2011 / 07:00

Manj denarja za gorsko reševanje

Za gorsko reševanje bo zaradi krčenja proračuna namenjenega manj denarja, kar se bo najprej pokazalo pri počasnejšem posodabljanju opreme.

Objavljeno na isti dan


Splošno / nedelja, 22. april 2007 / 07:00

Dom v Voklem že gradijo

V Voklem že gradijo novi športno-kulturni dom. Občina Šenčur bo zanj odštela okoli 800 tisoč evrov.

Splošno / nedelja, 22. april 2007 / 07:00

Tudi učiteljice znajo peti

Marca je bila na vrsti že enajsta občinska pevska revija odraslih pevskih zborov in vokalnih skupin.

Splošno / nedelja, 22. april 2007 / 07:00

Hotemažani na Štefanji gori

Na kulturni praznik smo organizirali prvi družinski pohod Hotemažanov na Štefanjo goro z željo, da bi ta pohod postal tradicionalen.

Splošno / nedelja, 22. april 2007 / 07:00

Letos že tri razstave

V obdobju od januarja pa do danes so se v Muzeju Občine Šenčur zvrstile že tri razstave.

Splošno / nedelja, 22. april 2007 / 07:00

Otroci so naše največje bogastvo

Maja bomo slovesno počastili desetletnico odprtja vrtca v Šenčurju. Priprave na izgradnjo prizidka že potekajo.