Pol stoletja k Prešernu

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / sreda, 12. februar 2014 / 09:35

Prešernov spominski muzej v hiši in ulici, ki se tudi imenujeta po Francetu Prešernu, je nedvomno najbolj obiskan muzej v Kranju. V mestu, ki se zadnja leta prav tako ponaša s pesnikovim imenom, je to edini muzej nacionalnega pomena. Letos praznuje petdesetletnico obstoja.

Kranj – Prešernov spominski muzej so za javnost slovesno odprli prav na dan slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja 1964, ustanovljen pa je bil leto pred tem. Seznam povabljenih gostov na veliki dogodek je bil impresiven, ob slovenskem političnem vrhu (Kardelj, Maček, Marinko, Avbelj, Tomšičeva, Boris Ziherl, ki se je odprtja v nasprotju z naštetimi tudi udeležil), v nadaljevanju liste preberemo številne ugledne literate in druge ustvarjalce v kulturi, dotedanje Prešernove nagrajence, akademike, muzealce, predstavnike kranjske oblasti (popoln seznam je na ogled na tokratni priložnostni razstavi) … Odprtje je bilo ob 11. uri, uro kasneje je bil na sporedu obisk pesnikovega groba v Prešernovem gaju, ob 13. uri kosilo v hotelu Evropa, nazadnje pa je sledil izlet do pesnikove rojstne hiše v Vrbo. Na odprtju je Zdravljico recitiral igralski prvak Stane Sever.

Prešernov spominski muzej je bil urejen v hiši, kjer je od jeseni leta 1846 do smrti 8. februarja 1949 živel pesnik dr. France Prešeren. Pesnik in pravnik, samostojno advokaturo je dobil šele na šesto prošnjo, pa še to ne v Ljubljani, ampak v Kranju, je stanovanje v prvem nadstropju imel v najemu od tedanjega lastnika, kranjskega trgovca in pivovarja Franca Mayrja. Kot v priložnostni knjižici piše dolgoletna skrbnica muzeja Beba Jenčič, je bila v spodnjih prostorih hiše, kjer je danes galerija, kavarna in slaščičarna, ki jo je imel Švicar Florian Pua. Kasnejši lastniki hiše so bili Franc Roblek, Anton Bidovc in od leta 1927 družina Kokl, ki je v njej imela trgovino. Po vojni je bila hiša nacionalizirana, od leta 1953 pa so bili v njej prostori Mestnega muzeja Kranj, ki se je kasneje preimenoval v Gorenjski muzej. Dolgoletna želja po ureditvi spominskega muzeja, posvečenega pesniku, se je dokončno začela uresničevati v šestdesetih letih prejšnjega stoletja z delno obnovo hiše, selitvijo muzejske uprave v Mestno hišo in pridobitvijo še nekaterih pomembnih predmetov povezanih s Prešernom. Dve sobi sta bili takrat opremljeni z originalnim pohištvom: Prešernova spalnica kot dolgoročno posojilo Narodnega muzeja in njegova odvetniška pisarna, ki so jo odkupili od dotedanjega lastnika dr. Antona Schreinerja leta 1963. Z odprtjem leto kasneje se tudi uradno začenja petdesetletna zgodovina muzeja. Med najbolj zaslužnimi za ustanovitev muzeja je bil vsekakor kustos in kasneje do leta 1973 vodja muzeja Črtomir Zorec, za njim pa je za zbirko vse do svoje upokojitve pred dvema letoma skrbela Beba Jenčič.

Razstavo, posvečeno 50-letnici, z naslovom Naj se učenóst in imé, část tvôja, roják, ne pozabi (iz pesmi V spomin Matiju Čopu) sta pripravili kustosinji Gorenjskega muzeja Monika Rogelj in Marjana Žibert, pri tem pa sta sodelovali tudi z drugimi javnimi zavodi in kulturnimi institucijami v Kranju, v prvi vrsti z dr. Niko Leben z Zavoda za varstvo kulturne dediščine, pa tudi z Galerijo Prešernovih nagrajencev in Mestno knjižnico Kranj. Razstava je povezana tako z muzejem, njegovo ustanovitvijo in obstojem kot s predstavitvijo muzejskega dela, skrbjo za dediščino Prešernovega življenja in dela, samo zbirko Prešerniano in številnimi razstavami, povezanimi s tem. »Predvsem so to spominske razstave, s katerimi je bil kasneje povezan tudi cikel razstav Prešernovih nagrajencev, ki ga je trideset let pripravljala Jenčičeva. Tudi zato v naši zbirki hranimo veliko dokumentacije povezane tako s Prešernom kot najvišjimi nagradami v slovenski kulturi, ki se imenujejo po njem,« je povedala soavtorica razstave Monika Rogelj in poudarila, da je bila ena pomembnejših prelomnic za Prešernov muzej temeljita prenova hiše v letih 2000 in 2001, ki je tokrat na razstavi tudi nekoliko bolj izpostavljena. O tem obstaja mnogo gradiva, načrtov, elaboratov, fotografij, dokumentov …, ki so tokrat na ogled. »Muzej je bil že takrat velika stvar – ne le za Kranj, tudi za Slovenijo, in tako je še danes, saj ima muzejska postavitev nacionalni pomen in najbrž ni Slovenca, ki je vsaj enkrat, vsaj v svojih šolskih letih, ne bi obiskal,« je prepričana Rogljeva, ki potrjuje, da je prav Prešernova hiša njihova najbolj obiskana zbirka.

Na razstavi so na ogled tudi umetniški portreti Prešerna. Če so ob ustanavljanju muzeja bili priče tako velikemu entuziazmu kranjskih kulturnikov kot podpore v politiki in gospodarstvu, so pri tokratnem jubileju združili moči kranjski zavodi v kulturi. Poleg že omenjenih so nastopili učenci Glasbene šole Kranj, času primerno Gloso pa je recitiral igralec Prešernovega gledališča Aljoša Ternovšek.