Cepljenje – dragulj sodobne medicine

Če se bo cepilo zadosti prebivalcev Zemlje, so strokovnjaki prepričani, da bodo prav vakcine odločilno zatrle tudi najnovejšo nadlogo, ki jo je povzročil virus, imenovan SARS-CoV-2.

Če govorimo o cepljenju proti nalezljivim boleznim, se moramo vsekakor vrniti na začetek, v davno leto 1796. Takrat je namreč bistrovidni angleški podeželski zdravnik Edward Jenner (1749–1823) dokazal, da cepljenje s kravjimi kozami zavaruje človeka pred okužbo s pravimi črnimi kozami, hudo boleznijo, ki je tisti čas morila ljudi po vsem svetu. S tem postopkom je bilo ob koncu prejšnjega stoletja mogoče to obolenje popolnoma in dokončno odpraviti z našega planeta. Poznejša cepljenja proti otroškim in drugim nalezljivim boleznim – davici, ošpicam, mumpsu, oslovskem kašlju, otroški paralizi, tuberkulozi – pa je zavarovalo otroke pred obolenji, ki so dotlej neprestano grozila njihovemu zdravju in življenju. Sčasoma so strokovnjaki razvili mnogo različnih cepiv (vakcin) proti najrazličnejšim mikrobnim in virusnim infekcijam, kakršne se neprestano pojavljajo ob »tekmovanju« med mikrobi in drugimi živimi bitji v naravi, kamor je vključen tudi človek.

Pri razvoju cepiva posegli po novih postopkih

Ob koncu leta 2019 se je pojavila nova virusna nalezljiva bolezen z izvorom v nekem živalskem »bazenu« v kitajskem Vuhanu in se nato postopoma razlezla po vsem zemeljskem planetu. Virus, imenovan SARS-CoV-2, je tako lani povzročil pravo pandemijo, epidemijo svetovnih razsežnosti, bolezni covid-19, ki je vrgla ob tla tudi gospodarsko najbolj razvite države sveta. Do zdaj je zahtevala že dva milijona žrtev.

Razmeroma hitro so na to grožnjo odgovorili znanstveniki in začeli nemudoma razvijati cepivo proti novemu virusu, saj bi zgolj to lahko zaustavilo pandemijo ... Iz nuje so posegli po popolnoma novih postopkih, ki se povsem razlikujejo od dozdajšnjih, ko so cepiva večinoma temeljila na uporabi inaktiviranih, oslabljenih ali mrtvih virusov oziroma bakterij, ki so spodbudili imunska dogajanja v cepljenem organizmu.

Ob sodobnem, kar najbolj natančnem poznavanju živih celic so ugotovili, da lahko umetno sintetizirajo tako imenovano informacijsko ribonukleinsko kislino (mRNK), ki jo s cepivom vnesejo v telo človeka. Njegove celice po tem »obvestilu« izdelajo v svojih ribosomih virusno beljakovino iz njegovih konic. Ta pa potem prebudi v cepljenem telesu obrambne funkcije proti samemu virusu in ga tako zaščiti pred okužbo. Vneseni delček se nič ne dotakne dedne snovi, ki je v celičnih jedrih človeka. Zaradi umetne sinteze cepivo ne vsebuje nobenih bioloških primesi pa tudi ne samega virusa, zato ne more povzročiti bolezni covid-19. Z novimi metodami so raziskovalci močno skrajšali preskusno obdobje, vendar pri tem zanesljivost odobrenih cepiv ni nič trpela.

Šest razvojnih stopenj cepiva

Ta čas ustvarjajo (po New York Timesu, 14. januar 2021) laboratoriji po svetu kar 93 cepiv proti novemu koronavirusu, ki pa so na različnih razvojnih stopnjah. Na stopnji predkliničnega testiranja skušajo raziskovalci ugotoviti delovanje pripravljenega cepiva najprej na celice, potem pa na živali, kot so miške ali opice. Na prvi klinični varnostni stopnji cepijo manjše število ljudi tako, da ugotovijo varnost, doziranje in učinkovitost proizvoda. Pri drugi razvojni stopnji razširjenih preskusov uporabijo novo cepivo pri več sto ljudeh različnih starosti, da bi ugotovili morebitne razlike v učinku posameznega preparata in njegovo varnost. Ko je cepivo doseglo tretjo razvojno stopnjo, ga uporabijo pri več deset tisoč prostovoljcih, pri katerih ugotavljajo, koliko so odporni proti infekciji z virusom v primerjavi z drugo skupino, ki je dobila samo placebo (navidezno, vendar neučinkovito snov). Na stopnji omejene odobritve so ponekod začeli uporabljati svoje novo cepivo, še preden so bili znani popolni izsledki iz druge faze. To sta naredili Kitajska in Rusija, kar naj bi po mnenju strokovnjakov prineslo določena tveganja. Na zadnji stopnji dokončne odobritve ponovno natančno pregledajo vse izsledke raziskave in se potlej odločijo za masovno izdelavo cepiva, ki je namenjeno končnim uporabnikom. Takih izdelkov je bilo do nedavna samo dvoje.

Če se med cepljenjem pojavi pri prostovoljcih kakršenkoli nezaželen stranski učinek, preskuse takoj ustavijo in jih nadaljujejo šele po natančni preiskavi, sicer pa tudi popolnoma opustijo. Iz tega vzroka je bilo do zdaj eno cepivo proti virusu povsem zavrnjeno.

Evropska unija doslej odobrila dve cepivi

Evropska unija je za svoje članice nedavno odobrila cepivo Cominatri ameriškega farmacevtskega velikana Pfizerja in evropske firme BionTech ter cepivo podjetja Moderna, ki delujeta obe na enaki tehnološki podlagi in zagotavljata 96-odstotno zaščito. Obe sta bili preskušeni po vseh pravilih v vseh fazah. Za popolno zaščito pred virusom je potrebno dvakratno cepljenje v razmiku treh tednov. Po samem vnosu cepiva nima človek v glavnem nobenih večjih težav, kar lahko potrdim s svojo osebno izkušnjo. Pri nas dobijo cepljene osebe natančna navodila NIJZ z vsemi potrebnimi podatki in navodili.

Zakaj so cepiva nepogrešljiva

In če se vrnem k naslovu članka, so to besede dr. Philippa Sansonettija, francoskega profesorja s Pasteurjevega inštituta, nosilca odlikovanja legije časti in uglednega mednarodnega specialista za raziskovanje bakterij in virusov. Ta je leta 2017 napisal knjigo z naslovom Vaccins. Pourquoi ils sont indispensable (Cepiva. Zakaj so nepogrešljiva), v kateri prikazuje mračno podobo sveta, preden so se uveljavila cepljenja proti nalezljivim boleznim, in nato naše obdobje, ki se je prav s to medicinsko iznajdbo rešilo najhujšega. In če se bo cepilo zadosti prebivalcev Zemlje, so strokovnjaki prepričani, da bodo prav vakcine odločilno zatrle tudi to najnovejšo nadlogo, ki jo je povzročil neznaten mikroorganizem, velik komaj od petdeset do dvesto nanometrov (milijardink metra), ki pa ima trenutno v šahu ves svet.