![](/images/20140211/140219975-AR_1.jpg?Size=main_picture&ImageVersion=online_l1)
Kultura pomembna tudi v krizi
V Vrbi se je na dan slovenskega kulturnega praznika zbralo okoli tisoč obiskovalcev. Pohodnikov je bilo zaradi vremenskih razmer letos bistveno manj.
Vrba – Okoli tisoč obiskovalcev je v soboto v Vrbi počastilo 165. obletnico smrti velikega slovenskega pesnika, Franceta Prešerna. Zbrane, med katerimi je bilo tudi okoli 150 pohodnikov, ki so se v megli in občasnem dežju udeležili pohoda po poti kulturne dediščine, sta nagovorila župan občine Žirovnica Leopold Pogačar in minister za kulturo Uroš Grilc. V kulturnem programu je poleg domačega Mešanega pevskega zbora dr. France Prešeren sodeloval tudi Oto Pestner. Kot je v nagovoru poudaril minister Uroš Grilc, ima kultura velik pomen za oblikovanje družbenih sprememb tudi v času krize, čeprav je pogosto označena za nekakšen modni dodatek, ki se mu zlahka odrečemo. »Retorika varčevanja kulturo rada prikazuje kot nekakšno razkošje, rezervirano za obdobja prosperitete. Kultura pa je odigrala ključno vlogo v marsikaterem zgodovinskem trenutku slovenskega naroda,« pravi Grilc, ki je prepričan, da bo tudi v obdobju, ki prihaja, ključna nosilka ekonomskih in družbenih sprememb.
Letošnja prireditev v Vrbi je sicer potekala v znamenju 170-letnice Prešernove Zdravljice, ki so jo obiskovalci lahko na starodaven način natisnili na poseben papir. Na voljo pa so jim bile tudi nova knjižica z Zdravljico v slovenskem in 26 tujih jezikih ter 170 oštevilčenih steklenic, polnjenih z vinom beli pinot. Praznovanje pa so letos posvetili tudi Juriju Bohinjcu, velikemu, a manj znanemu Smokučanu, po zaslugi katerega se je od leta 1676 dalje na Dunaju šolalo več kot 1200 Kranjcev.
Tradicionalnega pohoda po poti kulturne dediščine se je letos zaradi slabega vremena udeležilo precej manj pohodnikov, okoli 150, zaradi nevarnih razmer na območju Piškovce pa je bil odpovedan tudi tradicionalni pohod veteranov iz Radovljice v Vrbo. Pohodniki so sicer izražali veliko navdušenje nad ponudbo muzejskih hiš, kot največjo zvezdo poti pa še vedno izpostavljajo Janeza Muleja, pranečaka pisatelja Janeza Jalna, ki v Jalnovi rojstni hiši obiskovalce že vrsto let navdušuje z zgodbami in prigodami iz Jalnovega življenja.