Puhar in nasledniki

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / četrtek, 6. februar 2014 / 06:00

Puharjevo leto se je v Kranju začelo s Potujočo razstavo o Janezu Puharju, izumitelju fotografije na steklo, v Ljubljani pa so na slovesni akademiji poznavalcu zgodovine fotografije Mirku Kambiču podelili najvišje priznanje Fotografske zveze Slovenije, imenovano po Puharju, in častni naslov Mednarodne zveze za fotografsko umetnost FIAP v Parizu.

Uvodno dejanje leto­šnjega Puharjevega leta, kot sta Petra Puhar in Vasja Doberlet, pobudnika dogodkov, razstav, fotografskih delavnic, simpozija, odkritja skulpture in poimenovanja trga v Kranju …, poimenovala celoletno obhajanje dvestote obletnice rojstva kranjskega rojaka Janeza Puharja (1814–1864), je bila slovesna akademija preteklo sredo v Prešernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. O duhovniku, izumitelju, vsestranskem umetniku in intelektualcu Janezu Puharju, njegovem življenju in izumiteljskem delu je uvodoma spregovorila poznavalka Blaženka First, vodja Grafičnega kabineta Narodnega muzeja Slovenije. Janez Puhar se je s svojim izumom zapisal na svetovni zemljevid razvoja fotografije. Prednosti, ki jih je v primerjavi s tri leta starejšo dagerotipijo prinašal njegov način fotografiranja na steklo, so bile mnogo krajši čas ekspozicije (s trideset minut na le šestnajst sekund), slika je bila trajna in ni bila v zrcalni podobi, predvsem pa je bil postopek mnogo cenejši. »Izum je nastajal v odmaknjenosti kranjskega podeželja, Puhar je bil »le« skromen božji služabnik daleč od sveta, kjer se piše svetovna zgodovina. Bil je razgledan poliglot, nadarjen za umetnost, slikarstvo, glasbo, pisal je pesmi … Jedro njegove zgodbe je bilo v nenehnem dokazovanju izumiteljske prednosti pred Niepcejem, ki je izum prvi prijavil, zelo trpko,« je med drugim povedala Firstova.

V nadaljevanju so zbrani prisluhnili zagotovo največjemu slovenskemu poznavalcu zgodovine fotografije in raziskovalcu dela Janeza Puharja Mirku Kambiču. Predsednik Fotografske zveze Slovenije Ivan Borko mu je podelil najvišjo priznanje zveze nagrado Janeza Puharja, predstavnik direktorata EFIAP Kurt Batschinski pa častni naslov excellence, za katerega so Mirka Kambiča predlagali v Foto klub Anton Ažbe Škofja Loka, katerega častni član je. Kambič je v več kot polurnem lucidnem in duhovitem nagovoru, polnem optimizma, zbranim dodatno oplemenitil čudovit večer. Govoril je o fotografiji kot zapisu, ki prinaša svetlobo, in fotografih kot pomočnikih svetlobe. »Svet je Puharja doslej bolj priznal, kot smo ga Slovenci. Naredimo vse, da ga spoznamo tudi doma. Puhar je vreden nadaljnjega raziskovanja, meni kljub več kot štiridesetletnemu raziskovanju ne da miru, še vedno se v sanjah pozdravljam z njim,« je pri skoraj petindevetdesetih povedal Kambič.

V četrtek so na podstrešju gradu Khislstein odprli še razstavo o Janezu Puharju, na kateri je predstavljen pregled izumiteljevega življenja, talentov, dosežkov in njegove dediščine. Ta razstava bo kasneje potovala po dvanajstih krajih Slovenije, kjer je med drugim Puhar kot duhovnik tudi služboval. Razstavo so dodatno oplemenitili še člani domačega Fotografskega društva, ki nosi izumiteljevo ime. Šestintrideset članov se predstavlja vsak z eno črno-belo fotografijo in tako na najlepši način dokazuje, da Puharjev duh v Kranju živi tudi v tretjem tisočletju.