V Bohinju bo lesnopredelovalni center

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 3. februar 2014 / 13:39

Tako Alojz Burja, direktor skupine Lip Bled, ki na območju Lip Bohinj v Bohinjski Bistrici z družabniki načrtuje postavitev Lesno predelovalnega centra Bohinj. Investicija je vredna 38 milijonov evrov in vključuje tudi sto novih delovnih mest.

Bled – »Lani je bilo za vse lesarje težko leto,« pravi Alojz Burja, predsednik uprave skupine Lip Bled, ki vključuje istoimensko podjetje za izdelavo vrat in Lip Bohinj s primarno predelavo lesa, bolj znano po izdelavi opažnih plošč. »Na Bledu smo v prvi polovici leta dobro poslovali, v drugi polovici leta se je stanje poslabšalo. Kljub temu smo leto za­ključili s približno pol milijona evrov dobička,« pove Burja.

V Bohinju je bilo drugače, saj je izguba dosegla milijon evrov. Glavni razlog je bilo pomanjkanje hlodovine v treh četrtinah leta, zato so morali polizdelke uvažati iz Avstrije in Češke, pomemben del kapacitet pa je ostal neizkoriščen. Hkrati se je povečal razkorak med nabavnimi cenami hlodovine, ki se je tudi lani višala, in prodajnimi cenami opažnih plošč, ki so se cenile. Manjša je bila tudi prodaja v primerjavi z letom prej, saj so se potrebe po opažnih ploščah v Evropi zmanjšale za polovico.

Lip Bohinj je utrpel padec prodaje opažnih plošč za 15 odstotkov, kar pomeni, da so kljub težkim razmeram povečali tržni delež in so danes že četrti proizvajalec v Evropi. »Veliko laže bi bilo, če bi imeli dovolj hlodovine, ki so je tudi lani večino leta pokupile velike avstrijske žage. Ostal jim je le še slovenski trg hlodovine, saj so na Češkem in Slovaškem le postavili konkurenčne žage in jo porabijo doma. Pri nas še vedno ostajamo zgolj izvozniki hlodovine,« pove Burja. Jeseni so sicer žagarski centri v Avstriji zmanjšali nakupe, cena še ni padla, a so imeli v Bohinju dovolj hlodovine.

Zgolj načelna podpora

Že več vlad trdi, da se zaveda težav in potenciala lesnopredelovalne industrije, vendar konkretnih ukrepov še ni bilo. Danes velja politika podpore države gospodarstvu z višjo dodano vrednostjo, kar lesarji kot delovno intenzivna panoga niso, in so zato v podrejenem položaju. Tako na javnih razpisih velika lesarska podjetja izpadejo že zaradi tega kriterija, čeprav ta podjetja danes še zagotavljajo deset tisoč delovnih mest in bi jih lahko še veliko več.

Prejšnja vlada je sicer leta 2012 sprejela Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno lesne verige v Sloveniji do leta 2020, v katerem je zapisano tudi, da moramo zgraditi nov velik predelovalni obrat za primarno predelavo lesa iglav­cev do leta 2015 in še vsaj tri do leta 2020. »Skladno s tem načrtom smo v Bohinju začeli pripravljati Lesno pridelovalni center Bohinj s širitvijo sedanjega proizvodnega programa, ki temelji na proizvodnji trislojnih opažnih plošč,« pove Burja. Program bi dopolnili z lepljenimi profili za proizvodnjo lesenih oken, križno lepljenimi ploščami za proizvodnjo montažnih hiš, iz ostankov bi proizvajali pelete in pridobivali elektriko.

Projekt je uresničljiv

Projekt Lesno predelovalni center Bohinj so v Lip Bled pripravili s Petrom Fercherjem in prof. dr Wernerjem Mussingom, priznanima avstrijskima strokovnjakoma. Vrednost investicije znaša 38 milijonov evrov, od tega gre za deset milijonov evrov obratnega kapitala (zaloge, terjatve), 28 milijonov evrov pa morajo še zbrati in s tem vložkom kupiti predvsem opremo.

»Po projektu, ki je pripravljen zelo konservativno, bi promet povečali s 14 na 38 milijonov evrov, dodana vrednost na zaposlenega bi se z 20 tisoč evrov podvojila na 40 tisoč evrov, dodatno bi zaposlili sto novih sodelavcev, ki bi prejeli bistveno višje plače kot letos,« naniza podatke Alojz Burja.

Razloži tudi osnove prednosti investicije: proizvodnja je locirana sredi gozdov, kar na dolgi rok zagotavlja nemoteno dobavo najbolj kvalitetne hlodovine iglavcev, tovarna je danes že postavljena (pro­stori, kjer je bilo pohištvo, so prazni, sedaj imajo tudi višek sušilnih kapacitet), investirali bi zgolj v opremo, imajo odlično kvalificirano delovno silo. Kapaciteto žage bi povečali s sedanjih 70 tisoč kubičnih metrov hlodovine na 130 oziroma 150 kubičnih metrov, z novo žago bi lahko sprejemali tudi debelejšo hlodovino.

Letos iskanje investitorja

Burja računa, da bo letos pridobil investitorja, saj skupina Lip Bled nima dovolj denarja za izvedbo investicije, računa tudi na pomoč države oziroma črpanje evropske pomoči v novi finančni perspektivi. Kako realna je pridobitev investitorja? »V zadnjih mesecih smo projekt predstavili na investicijskih konferencah v Nemčiji, Italiji in Turčiji, odzive še čakamo. Ne bo lahko, saj je lesnopredelovalna industrija v krizi tudi v Avstriji in Nemčiji, hkrati Slovenija ni privlačna za tuje investitorje,« odgovarja predsednik uprave. Ko jim bo uspelo pridobiti investitorja, tudi če se bo postopek zavlekel, leto zatem sledi naročanje in montiranje opreme ter zagon centra.

Ali bodo na Bledu oziroma v Bohinju našli investitorja, bomo še videli, zadnje mesece pa so iz bohinjskega obrata vendarle tudi pozitivni znaki: hlodovine je več, prodaja opažnih plošč se povečuje celo od petine do tretjine glede na isti mesec leto prej, nekoliko so višje tudi cene. Burja računa, da bo ob koncu leta Lip Bohinj posloval pozitivno. »To tudi kaže, da potrebujemo v Sloveniji moderen lesnopredelovalni center, ki ga za zdaj ni. Če bi vse pustili propa­sti, bi v prihodnjih letih zelo težko novega umestili v prostor,« razloži.