Zavod toži zaposlene
Medtem ko v Zavodu RS za zaposlovanje želijo s tožbami od 553 zaposlenih izterjati 2,19 milijona evrov preplačanih plač, pa se Občina Grosuplje ni prav nič trudila za 3,15 milijona evrov »srečnega« davka.
Nova koalicijska pogodba
Vladna koalicija, ki še vedno išče nova ministra za zdravje in gospodarstvo (imeni naj bi razkrili v ponedeljek) in je ta teden branila ministra za infrastrukturo Sama Omerzela pred očitki iz interpelacije, je v torek uskladila novo koalicijsko pogodbo, ki jo morajo potrditi še organi strank, predvidoma naj bi to opravilo končali do 13. februarja. O njeni vsebini so zaenkrat še precej molčeči, glede na izjavo predsednika SD Igorja Lukšiča, da so večja razhajanja pustili za čas, ko bo dejansko prišlo do reform, pa tudi tokrat marsičesa še niso dorekli. Časnik Dnevnik je sicer poročal, da so bila največja razhajanja pri vprašanju privatizacije,saj naj bi Socialni demokrati želeli začasno prekiniti privatizacijske postopke v nekaterih infrastrukturnih podjetjih v državni lasti, še zlasti v Aerodromu Ljubljana, dokler ne pripravijo strategije za upravljanje kapitalskih naložb. V SD so sicer kasneje sporočili, da prvi, v državnem zboru že potrjeni sveženj prodaje 15 državnih podjetij ni vprašljiv, čeprav menijo, da je bila uvrstitev Telekoma Slovenije in Aerodroma Ljubljana na seznam »nepremišljena poteza«. Kot je po torkovi uskladitvi koalicijske pogodbe dejal Lukšič, ta ne vsebuje dogovora o drugem paketu podjetij za privatizacijo.
Tožbe in razrešitev
Ta teden smo tudi izvedeli, da je Zavod RS za zaposlovanje vložil že 553 tožb zoper zaposlene, s katerimi zahteva vračilo preplačanih plač v višini 2,19 milijona evrov bruto. Poslal je tudi 82 dogovorov o vračilu preveč izplačane plače nekdanjim javnim uslužbencem. Po pojasnilu njihove pravnice Tine Logar so lani na podlagi zahteve inšpektorata za javni sektor pristopili k ponovnemu pregledu prehoda na nov plačni sistem vseh svojih zaposlenih na dan 1. avgust 2008. Za nepravilnosti pri prehodu v nov plačni sistem na zavodu so po oceni zavoda oziroma njegove generalne direktorice Zlatke Srdoč Majer odgovorni tudi na ministrstvu za delo, ki naj bi opustili dolžno nadzorstvo, z zlorabo položaja pa naj ne bi zagotovili odprave vseh nepravilnosti pri vseh proračunskih uporabnikih in pri vseh zaposlenih, kot je zahteval sklep vlade 15. aprila 2010. To je bil tudi razlog, da je zavod pred dnevi pristojnim organom posredoval naznanitev suma kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja, oškodovanja javnih sredstev in nevestnega dela v službi zoper ministrico za delo Anjo Kopač Mrak, direktorico direktorata za zaposlovanje in trg dela na ministrstvu Damjano Košir ter njenega namestnika Zorana Kotolenka. Ministrica Kopač Mrakova, ki je obtožbe označila za smešne, je sicer predlagala razrešitev Srdoč Majerjeve, ki da zavod za zaposlovanje vodi na nedopusten način, ki povzroča konfliktnost, to pa vpliva na uporabnike ter povzroča slab odnos predvsem do brezposelnih in delodajalcev. Poleg tega meni, da je bilo eno leto dovolj časa, da se stvari stabilizirajo in nepravilnosti odpravijo ter da začne zavod delovati v korist uporabnikov. »Zavod potrebuje predvsem človeka z vizijo, ki bo nanj drugače gledal ter bo znal preseči konfliktnost znotraj zavoda,« pravi ministrica.
Agrokor želi nižjo ceno
Do danes pa morajo Mercatorjeve banke upnice sporočiti, na kakšen reprogram posojil bodo pristale, kar je pogoj za prodajo največje slovenske trgovske družbe hrvaškemu Agrokorju. Slednji je namreč sporočil, da se lahko od nakupa umakne brez pogodbene kazni, če z reprogramom ne bo zadovoljen. Agrokor namreč po poročanju Financ pričakuje devetletni reprogram Mercatorjevih posojil, ki bi sicer bil šestletni. Agrokor sicer skuša spremeniti nakupne pogoje Mercatorja. Junija lani se je namreč zavezal, da bo plačal 120 evrov za delnico, kar bi za približno 53-odstotni delež Mercatorja naneslo dobrih 250 milijonov evrov. Kasneje je ponudbo znižal na osemdeset evrov za delnico in dokapitalizacijo, nato pa na 105 evrov za delnico brez dokapitalizacije. Zdaj menda znova ponuja 120 evrov na delnico. Po poočanju nekaterih medijev je sicer konzorcij prodajalcev predlagal dokapitalizacijo v višini največ 150 milijonov evrov, medtem ko menda banke upnice vztrajajo pri 200 milijonih evrov, od katerih bi šla polovica za odplačilo Mercatorjevih posojil, polovica pa dobaviteljem. Dokapitalizacija po drugi strani za konzorcij prodajalcev pomeni slabši izplen s prodajo Mercatorja, saj bi se cena delnice primerno znižala. Kako namerava Agrokor financirati odkup, še vedno ni znano.
Davek za zdravstveni dom
Ta teden smo končno prejeli potrdilo, da je srečnež, ki je 6. decembra lani zadel 21 milijonov evrov vreden Jackpot, iz Grosupljega. Dobitek, po odmeri davka mu je ostalo še vedno sanjskih 17 milijonov evrov in nekaj »fičnikov«, je dvignil ta teden, dobre tri milijone evrov davka pa je Loterija Slovenije prav tako že nakazala v proračun občine Grosuplje. Župan Peter Verlič je že napovedal, da bodo denar namenili za gradnjo novega zdravstvenega doma, za katerega so gradbeno jamo že skorajda skopali. Investicija je ocenjena na približno tri milijone evrov, Občini pa se po zaslugi njihovega srečnega občana ne bo treba zadolžiti.