S predelavo do dodatnega dohodka

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 31. januar 2014 / 00:00

Matjaž Meglič: »Perspektiva gorenjske prašičereje, ki bi kmetijam zagotavljala dodatni dohodek, je predelava doma zrejenih prašičev v končne izdelke in prodaja na domu.«

Križe – Kmetijsko gozdarski zavod Kranj je pred kratkim v Križah pripravil gorenjsko srečanje rejcev prašičev, ki se ukvarjajo s prašičerejo kot glavno kmetijsko dejavnostjo. Srečanja se je udeležilo deset rejcev. Kot je ob tem povedal kmetijski svetovalec Matjaž Meglič, ki pokriva tudi področje prašičereje, so na Gorenjskem štirje večji rejci prašičev, poleg njih pa je še več manjših. Nekateri obseg reje zmanjšujejo in redijo le toliko prašičev, kot jih lahko sami prodajo. Zadnje čase se na novo pojavljajo rejci, ki prek leta spitajo do dvajset prašičev in jih jeseni prodajo. Redijo jih predvsem na ekološki način, s čimer po­skušajo poiskati tržno nišo. »Trenutno so cene prašičev v rahlem porastu, vendar še zdaleč ne pokrivajo realnih stroškov reje. Klavnice niso pripravljene plačati domačih prašičev dražje, saj je na trgu Evropske unije vse večja ponudba prašičjega mesa, seveda dvomljive kakovosti in po precej nižjih cenah,« pravi Matjaž Meglič in dodaja, da pri nas še ne znamo ceniti kakovosti domačega mesa.

Najpomembnejša letoš­nja novost v prašičereji je ukrep za dobro počutje živali, ki rejcem omogoča, da pridobijo denarno nadomestilo, če pri reji izpolnijo določene nadstandardne pogoje, med katere sodijo večja neovirana talna površina na žival v skupinskih boksih, boljša osvetlitev in boljše prezračevanje hleva, skupinska reja z izpustom, dodatna ponudba voluminozne krme ... »Takšne zahteve lažje izpolnijo na kmetijah, kjer redijo prašiče bolj ekstenzivno ali imajo novejši hlev, pri katerem so že upoštevali višje normative. Rejci na Gorenjskem bi lahko izpolnili vsaj del teh nadstandardnih pogojev, vendar so do ukrepa zaradi še neznanega izvajanja, obveznosti, kontrole in evidenc precej skeptični in se zanj vsaj zaenkrat ne bodo odločili,« pravi Matjaž Meglič in dodaja, da bodo raje počakali na izkušnje iz drugih delov Slovenije. »Če bodo izkušnje dobre, se bodo za ukrep odločili prihodnje leto.«