Teloh cveti in čebele letajo

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gorenjska / četrtek, 23. januar 2014 / 11:17

Posledice nenavadno tople zime (brez snežne odeje) občutijo tudi kmetje, čebelarji in sadjarji. Ozimni posevki prezimujejo v neugodnih razmerah, čebele vzletajo iz panjev in zmanjšujejo zaloge hrane, sadjarji opozarjajo na pretirano razmnožitev voluharja in miši.

Kranj – »Letošnja zima v vseh pogledih odstopa od pričakovanj in povprečij,« ugotavljajo v agenciji za okolje in dodajajo, da bi že od pozne jeseni lahko na prste prešteli dneve, ko so bile temperature zraka pod povprečjem obdobja 1971–2000. Med 20. oktobrom in 20. novembrom je povprečna temperatura zraka presegala dolgoletno povprečje od dva do osem stopinj Celzija, v zadnji desetih dneh decembra od sedem do osem stopinj in v prvi dekadi januarja od pet do sedem stopinj. Vmesne ohladitve so trajale kratek čas in le izjemoma so temperature padle pod minus deset stopinj.

Nenavadno topla zima brez snežne odeje ne povzroča skrbi le žičničarjem in turističnim delavcem, ampak tudi kmetom, čebelarjem in sadjarjem. »Ozimna žita sedanje razmere še kar dobro prenašajo, le ponekod je zlasti zgodaj posejani ozimni ječmen že precej razraščen in morda tudi bolj rumen. Rumen je zato, ker ga razmere silijo v rast, a je zaradi kratkega dne osvetlitve še premalo in tudi temperature so prenizke, da bi lahko dobil zeleno barvo, kakršne smo vajeni spomladi. V pogojih vlage in visokih temperatur so tudi dobre možnosti za razvoj bolezni, med drugim za ječmenovo mrežasto pegavost, ki so jo ponekod že opazili,« « opozarja Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, ki pridelovalcem priporoča spomladi (po osušitvi tal) česanje žit. S tem bodo razrahljali zbito površje in dobro vplivali na rast koreninskega sistema, hkrati pa bodo tudi odstranili obolele, suhe liste, slabe rastline in plevel, ki se je razvil prek zime. Česanje bo koristno tudi za travnike, še zlasti za tiste s slabo travno rušo, na katerih se zaradi vlage in visokih temperatur lahko bolj kot običajno razvijejo mahovi, ki neugodno vplivajo na sestavo ruše in tudi na pridelek krme.

»Januar je čas počitka za čebele, okoli čebelnjakov bi morala biti mir in tišina, a neobičajno toplo vreme sili čebele k izletanju iz panjev in s tem tudi k večji potrošnji hrane. Čebelarji naj zato preverijo stanje zalog hrane v čebeljih družinah, pri tem pa naj tistim družinam, ki jim primanjkuje hrane, dodajo rezervne medene sate s cvetnim prahom,« svetuje Vlado Auguštin, svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja v Čebelarski zvezi Slovenije, in poudarja, da se bodo čebele znašle v hudih težavah, če se bo na hitro ohladilo na minus deset stopinj Celzija ali še bolj.

»Sadno drevje zaenkrat še miruje, a če se bo toplo vreme nadaljevalo, se bo prebudilo in začelo brsteti, s tem pa bo nastala velika nevarnost pozebe,« pravi Tatjana Zupan, vodja zadružnega sadovnjaka Resje v Podvinu, in dodaja, da mila zima dobro vpliva na razmnožitev voluharjev in miši. Že lani so se močno razmnožili in jim povzročili precej škode, letos bo še huje, če ne bo nizkih temperatur in naravne selekcije. V vsakem slabem je vedno tudi kaj dobrega, sadjarji ugodno vreme izkoriščajo za delo v sadovnjaku. Drevje so že začeli obrezovati, pri tem pa dajejo prednost sortam, ki so odpornejše na mraz.