Manj znani pokljuški vrhovi

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 5. november 2012 / 06:00

Neimenovani vrh (1979 m) - Veliki Selišnik (1956 m) - Debeli vrh (1962 m) - Oaza miru s pogledom na procesijo planincev, ki gredo na Viševnik. Razgledni, manj znani vrhovi nad Pokljuko ... še v času žarečih macesnov, brez snežne podlage.

V sončnih jesenskih dneh, ko so čisti razgledi in so v hribih zvesti sopotniki rumeni macesni, je najbolje izbrati turo, kjer lahko neskončno uživamo brez velikih naporov. Pokljuka je za take ture več kot odlično izhodišče. In če si v hribih zaželimo tudi malce miru, stran od obljudenih poti, je tale tura kot nalašč za nas. Obiskali bomo vrhove v bližini romarske poti na Viševnik.

Izhodišče vzpona je Rudno polje. Po makadamu se sprehodimo do smučišča in se začnemo vzpenjati po njegovem levem robu. Po prvem delu vzpona pot zavije levo in se bolj strmo začne dvigovati po smučišču. Na vrhu smučišča se kolovoz spremeni v pešpot, ki se dviguje v okljukih, kar naredi vzpon precej bolj prijeten.

Prečkamo planino pod Plesiščem in na razcepu nadaljujemo desno proti Kačjemu robu, pot naravnost gre proti Viševniku. Pot proti Kačjemu robu se zmerno dviguje skozi rušje. Niti nimamo občutka pridobivanja višine, a ta se kar nabira. Kmalu smo na severni strani Viševnika. Pred seboj zagledamo Mali Draški vrh, vzhodno od njega pa vrhove, ki jih bomo obiskali: prvi je celo brez imena, revež, sledi Veliki Selišnik, bolj na vzhod pa Debeli vrh. Spustimo se v kotanjo pod Viševnikom, ki jo obhodimo po desni strani. Ko se pot obrne levo, se nam z desne strani priklopi pot s planine Lipanca oz. Debele peči. Na tem razpotju mi zavijemo desno, proti Lipanci. Po nekaj korakih sledimo slabo vidni gamsji stezici na naš prvi Neimenovani vrh. Bodimo pozorni na izrazito škrapljast svet. Ko je ta svet mimo, smo v grapi, po kateri se vzpenjamo kar naravnost in nas pripelje do roba, kjer pogledamo v Krmo. Po polički nadaljujemo proti vzhodu ter se prek skalovja povzpnemo do vrha, kjer je možic. Z vrha se nam pokaže divja severna stena Velikega Selišnika. Hja, tjale gor bo treba.

Na markirano pot sestopimo po poti vzpona. Ko smo na markirani poti, ki vodi proti Lipanci, ji sledimo nekaj sto metrov. Ko se pot začne spuščati, se spuščamo tudi mi. A ne dolgo. Usmerimo se proti grebenu Velikega Selišnika, ki ga brez težav dosežemo. Na grebenu srečamo možice. Pot nas vodi po grebenu in pod grebenom, prehodi so lahki, a bodimo pozorni. Ko dosežemo konec rušja, se usmeri strmo levo navzgor po krušljivem terenu. Možički nas pripeljejo vse do vrha Velikega Selišnika, kjer je ogromen možic.

Sestopimo na markirano pot, ki vodi proti Lipanci, po poti vzpona. Previdno predvsem v vršnem delu grebena, ki je izrazito krušljiv. Ko smo na markirani poti, je ta na začetku precej položna, vmes se rahlo vzpne, nam ves čas ponuja lep razgled. Na odcepa proti Debelemu vrhu zavijemo levo. Pot je sicer markirana, a steza mestoma precej slabo vidna. Hodimo v pasu rušja in redkih dreves. Slabo vidna steza nas pripelje na vršna travnata pobočja. A glej ga zlomka, tik pod vrhom zavijemo rahlo desno, nato pa skozi pas rušja levo in že smo na vrhu Debelega vrha. Celotno pot smo imeli čudovit razgled na kraljestvo Triglava z Ržjo in Rjavino, Veliki in Mali Draški vrh, Viševnik s severne strani, verigo Karavank s kepo in Dovško Babo …

Z vrha spet sestopimo na markirano pot proti Lipanci. Gremo mimo odcepa za Mrežce, no, lahko skočimo tudi nanje, sicer pa sestopimo do Blejske koče na Lipanci. Ne morem si kaj, da glede koče ne bi napisala sledečega. Očitno so nekateri oskrbniki že močno naveličani tega, kar počnejo, ker da v lepem sobotnem popoldnevu ne morejo skuhati kave, ker »moramo postreči pohodnike iz Prekmurja, zato vsaj pol ure kave ne bomo kuhali«, je pa višek. Tako ali tako imajo vedno le ričet in klobase. Ričet se pogreje sam, klobase se kuhajo same … Bom imela naslednjič kavo v termovki s seboj, da vas ne bom obremenjevala! Z Lipance se povzpnemo nazaj do odcepa proti Mrežcam, kjer nadaljujemo naravnost do Rudnega polja, kjer nas čaka jekleni konjiček. In ne nazadnje tudi Hotel Center, kjer imajo odlično kavo.

Nadmorska višina: maks. 1979 m

Višinska razlika: skupna pribl. 1000 m

Trajanje: 5 - 6 ur

Zahtevnost: 4 zvezdice