Pogled iz 1964 v 2014
Isaac Asimov (1920–1992), sloviti pisatelj znanstvene fantastike, je že v članku, ki ga je 16. avgusta 1964 objavil v časniku New York Times, skušal napovedati, kakšen bo ta svet pol stoletja pozneje, v našem letu 2014 …
Polstoletna napoved
Sloviti avtor znanstvene fantastike se je rodil kot Izak Judovič Azimov, v Sovjetski zvezi, blizu meje med današnjo Rusijo in Belorusijo, v judovski družini; pisateljev ded je bil mlinar in je priimek dobil po ruski besedi za ozimno žito. Doma so govorili v jidišu, ko je imel Izak tri leta, je družina emigrirala v ZDA, kjer je postal profesor biokemije na univerzi v Bostonu. Pa poglejmo nekaj njegovih napovedi iz leta 1964. Prva: »V svetu leta 2014 bo le še malo rutinskih služb, ki jih ne bo stroj zmogel bolje kot človek. Človeštvo bo zato v veliki meri postalo le še rasa vzdrževalcev strojev. Šolstvo bo treba usmerjati temu primerno ... Vsi srednješolci se bodo učili osnov računalniške tehnologije, binarne aritmetike in računalniških jezikov, ki se bodo razvili iz današnjih, kakršen je Fortran.« Druga: »Človeštvo bo hudo trpelo za boleznijo dolgočasja, boleznijo, ki se bo vsako leto bolj širila in zaostrovala. To bo imelo resne duševne, čustvene in družbene posledice, drznem si trditi, da bo psihiatrija z naskokom najpomembnejša medicinska specializacija.« Tretja: »Napravice bodo človeka še naprej odreševale duhamornih opravil. Razvili bodo kuhinjske enote, ki bodo pripravljale 'avtoobroke', grele vodo in jo spreminjale v kavo, popekle kruh, kuhale, pekle ali mešale jajca, cvrle slanino in tako dalje. Zajtrk se bo 'naročil' prejšnji dan in ob določeni uri naslednje jutro pripravljen.« No, tako daleč še nismo, tudi sicer si, vsaj podpisani, zajtrk raje pripravim sam. Četrta: »Avtoceste: v bolj naprednih delih sveta bodo leta 2014 že v zatonu, večji poudarek bo na prevoznih sredstvih, ki se kar najmanj dotikajo površine zemlje. Seveda bodo letala, ampak tudi kopenski promet se bo od tal dvignil za čevelj ali dva.« Tudi tu je Asimov prehiteval, še vedno smo na cestah, pa še te so večinoma slabe, vsaj pri nas. Peta: »Vozila z 'robotskimi možgani' se bo dalo sprogramirati na določeno destinacijo ... In nato bodo potovala brez motenj zaradi počasnih refleksov človeškega voznika.« To bi bilo dobro, a je še redko. Šesta: »Komunikacija bo povezovala zvok in sliko, osebo, s katero se boš pogovarjal po telefonu, boš lahko tudi videl. Zaslona ne boš uporabljal zgolj za gledanje osebe, s katero govoriš, ampak tudi za preučevanje dokumentov in fotografij ter za branje odlomkov iz knjig. V vesolju lebdeči sinhronizirani sateliti bodo omogočali neposreden klic na katero koli točko na svetu, tudi na vremenske postaje na Antarktiki.« To pa res že imamo: splet, skype, satelitski telefoni … Sedma: »Obstajala bo močna propaganda za kontracepcijo in manjšanje rojstev na human in racionalen način in do leta 2014 se bo gotovo že prijela. Rast prebivalstva se bo zmanjševala, a sumim, da ne dovolj.« Tako je, a paradoks je v tem, da imajo bogati, ki bi otroke lahko prehranili, teh vse manj, reveži, ki stradajo, pa vse več. In še osma: »Najbolj mrka napoved, ki jo lahko izrečem za leto 2014, je, da bo v kulturi vsiljenega prostega časa najčudovitejša beseda v slovarju postala 'delo'.« To je pa res, dobro je imeti delo. (Vir: MMC RTV SLO)
Oblast in danska premierka
Ob nedeljah zvečer na TV Slovenija že nekaj časa gledamo odlično dansko nadaljevanko z naslovom Oblast (Borgen). V njej nastopa v glavni vlogi danska premierka in predsednica Zmerne stranke Brigitte Nyborg, igra jo Sidse Babett Knudsen. Serija nam nudi izvrsten vpogled v zakulisje oziroma anatomijo oblasti; ta je »krvava« že v pregovorno demokratični Danski, kaj šele v manj demokratičnih režimih … Ob tem pa nas le malo ve, da ima Danska tudi dejansko premierko, simpatično Helle Thorning-Schmidt, blondinko, ki velja za eno najlepših političark v Evropi. Ob slovesu od Nelsona Mandele je na tribuni sedela zraven ameriškega predsednika.
Umrl izraelski »Buldožer«
Pokojni izraelski general in politik Ariel Šaron (1928-2014) je bil eden najbolj radikalnih borcev za judovsko državo. Rodil se je beloruskima Judoma Šmuelu in Veri Scheinermann, ki sta v strahu pred pogromi iz Rusije pribežala v tedanjo Palestino pod britansko upravo. Pogrome je nato Ariel sam vse življenje izvajal nad Palestinci. Teh se je že kot mlad častnik loteval s politiko etničnega čiščenja. Izraelski zgodovinar Avi Šlaim je o njem zapisal: »Šaron je bil vedno prvak nasilnih rešitev in praktikant najbolj divjih brutalnosti do arabskih civilistov.« Sam pa je še leta 2001, preden je 2006 po kapi zapadel v osemletno komo, izjavil: »Izrael ima pravico soditi drugim, vsekakor pa nima nihče pravice soditi judovskemu ljudstvu in državi Izrael.«