Davčne olajšave ali izstop iz parka

V Bohinju so pripravili problemsko konferenco s simbolnim naslovom Ali bo Bohinj “in” ali bo “hin”, kjer so predstavnikom države znova predstavili svoje težave in zahteve.

Bohinjska Bistrica – V Bohinju že leta opozarjajo na omejitve, ki jih pestijo zaradi življenja v Triglavskem narodnem parku, napovedani davek na nepremičnine pa je z visoko stopnjo obdavčitve povzročil nov val nezadovoljstva. Občina Bohinj je zato v sredo sklicala problemsko konferenco z naslovom Ali bo Bohinj “in” ali bo “hin”, na kateri so predstavnikom države, med njimi tudi predsedniku državnega zbora Janku Vebru, predstavili svoje probleme in zahteve.

Kot zadnjega izmed udarcev, s katerimi se soočajo Bohinjci, je župan Franc Kramar kot pobudnik problemske konference izpostavil zakon o davku na nepremičnine, ki uvršča Bohinj v isti razred obdavčitve kot Ljubljano, pa čeprav je 66 odstotkov Bohinja v Triglavskem narodnem parku, kjer veljajo številne omejitve.

»Tako domačini plačujemo davke za nekaj, česar ne moremo koristiti,« je poudaril Kramar in dodal, da naj bi se nekaterim podjetjem v Bohinju davčna obremenitev povečala za skoraj osemkrat, s 14 na več kot osemdeset tisoč evrov. Kramar je v uvodnem nagovoru predstavil šest osnovnih zahtev Bohinjcev do države, in sicer novo vrednotenje nepremičnin, noveliranje zakona o TNP, dosledno izvajanje členov zakona o TNP, povezanih z spodbudami za prebivalce parka, poenotenje ribiškega okoliša, pospešitev postopkov za izdajo gradbenega dovoljenja za smučišče 2864 in skrb za državne ceste v parku. Kot je še dodal, se zavedajo, da je država v težkem finančnem položaju, zato je zahteva Bohinjcev za izstop nekaterih območij iz parka povsem legitimna. To so pokazali tudi zbori občanov, na katerih so že zahtevali izstop naseljenih območij, jezera in Vogla z območja parka.

Pobuda predsednika Krajevne skupnosti Stara Fužina Pavla Zalokarja, naj bodo Bohinjci v zameno za 67 omejitev znotraj parka oproščeni davka na nepremičnine, je bila med več kot sto udeleženci konference sprejeta z velikim odobravanjem. »Če bi država pokazala vsaj to voljo, potem bi lahko rekli, da ima park smisel,« je dodal Zalokar. Predsednik Ribiške družine Bohinj Miro Stare je poudaril pomen poenotenja ribiškega okoliša Bohinj in dodal, da se že vrsto let »spopadajo« z zavodom za ribištvo, ki upravlja velik del okoliša in ga tudi komercialno trži. »Mislim, da to ni pošteno, kar potrjuje tudi odločba ustavnega sodišča, sicer pa zavod podpiramo in z njim dobro sodelujemo.« Kot je dejal predsednik Državnega zbora Janko Veber, Bohinj je ter bo ostal “in”. »Želimo si, da Bohinj ostane biser ne le zaradi narave, temveč tudi zaradi ljudi.« Veber vidi rešitev v podobnih ukrepih, kot so bili sprejeti za območja, ki jih je kriza hudo prizadela. »Dejstvo je, da je treba tudi območje s posebnim statusom zaradi ohranjanja narave drugače obravnavati in da takšno območje potrebuje olajšave. Za to območje pa ti ukrepi še niso zaživeli oziroma niso bili dovolj dobro opredeljeni.« Kot je zaključil Veber, je na temo zakona o Triglavskem narodnem parku 16. januarja napovedana tudi seja odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kamor je vabljen tudi župan Kramar. Marija Markeš z direktorata za okolje je pojasnila, da na ministrstvu za kmetijstvo in okolje pripravljajo sestanek s kolegi z drugih ministrstev glede členov zakona, ki opredeljujejo razvojne spodbude. Prepričana je, da so lani že naredili nekaj korakov naprej, a bo potrebna natančna opredelitev projektov, ki zaradi lege v parku v tem trenutku ne morejo steči in bo za vsakega posebej treba najti rešitev. »Skrajni čas je, da država začne uresničevati svoje zakone ali pa naj celotno območje vrne nazaj v uprav­ljanje lokalne skupnosti, ki je skozi stoletja že pokazala, da to območje zna ohranjati,« je izpostavil Kramar, ki pravi, da so Bohinjci tudi sami pripravljeni storiti vse, a potrebujejo pomoč države. Zadovoljen pa je bil tudi z rezultatom posveta, saj so dobili zagotovila, da se bodo zadeve premaknile. Bohinjci so bili po sestanku večinsko mnenja, da so spet dobili vrsto obljub, vendar se brez resne nepokorščine ne bo nič premaknilo. »Prevečkrat smo bili že razočarani,« je bilo slišati.