Največja ladja na svetu
Pa se zapeljimo v novo leto z največjo ladjo na svetu. Dolga je natančno 400 metrov, Titanic jih je v dolžino meril le 269. Problem je v tem, da ne sprejema turistov in ne bi mogla pristati v nobenem od pristanišč na Jadranu …
Kraljica oceanov
Gre za prvo od že naročenih kontejnerskih tovornih ladij razreda Triple-E, ime ji je Maersk Mc-Kinney Moller. Ko je polno naložena, tehta kar 192.800 ton. Dolga je 400, široka 59 in visoka 73 metrov. Na njej je prostora za rekordnih 18 tisoč TEU-zabojnikov, v te pa je mogoče spraviti do 165 tisoč ton tovora vseh vrst. Dolga je za štiri nogometna igrišča, težka kot kakih 55 jedrskih podmornic, prevaža pa lahko več kot 300 milijonov steklenic vina, 144 milijonov športnih copat, 18 milijonov velikih LCD ali plazma televizorjev in 186 milijonov tabličnih računalnikov tipa iPad … Večji od te ladje je bil le supertanker Knock Nevis (458 m), a je že pokojni. Za primerjavo: ameriška letalonosilka razreda Nimitz (USS George H. W. Bush) je 67,2 metra krajša (332,8 m), nosi pa okoli 97 tisoč ton; ladja Triple-E jo torej po nosilnosti prekaša kar za 68 tisoč ton! Njeno izdelavo je naročila danska globalna ladijska korporacija Maersk, zgradila pa jo je ladjedelnica Daewoo Shipbuilding and Marine Engineering v Južni Koreji, v svojem največjem doku. Ladja je tako velika, da lahko pristane le v petih evropskih pristaniščih – v Rotterdamu, Bremerhavnu, Gdansku, Gothenbergu in Aarhusu. Panamski prekop je zanjo preozek in preplitek, iz Indijskega v Atlantski ocean pa lahko pripluje po bližnjici skozi Suez in Gibraltarsko ožino. Poganjata jo dva orjaška, počasi se vrteča dizelska motorja, pravi tovarni moči; velika sta vsak kot manjša stanovanjska hiša in zmoreta 32 megavatov oziroma 43 tisoč »konjev«. Kljub temu je njena največja hitrost »le« 23 vozlov oziroma 43 kilometrov na uro. Motorja sta razmeroma varčna, račun za gorivo, ki ga porabita za plovbo od Šanghaja do Rotterdama, pa kljub temu znaša 897.129 evrov. Njena posadka šteje le 22 do 34 mož. In kaj je njena osnovna enota tovora? To je »20-feetni« zabojnik tipa TEU (twenty-foot equivalent unit); dolg je dobrih šest metrov, širok malo manj kot dva metra in pol, visok pa nekoliko več kot poltretji meter.
Zvezdniške izjave 2013
Zadnjič smo navedli nekaj izjav znanih osebnosti v minulem letu. To pot jih dodamo še nekaj, a ne od »resnih« ljudi; citirali bomo znana imena s svetovne estrade. Pevka Madonna (za Good Morning America): »Precej stroga sem pri vzgoji. Moja hči je stara 16 let in je šele zdaj dobila svoj prvi iPhone. Odkar ga ima, se sploh ne pogovarja več z mano. Sinu poganjajo dlake po obrazu in se ozira za ženskimi zadnjicami. Grozno je.« Igralka Helen Mirren (za Daily Mail): »Če bi imela otroka in bi bila hčerka, bi jo najprej naučila besedo 'Odjebi!' Nikoli nismo bile vzgajane, da to rečemo, kajne, pa je pravzaprav velika vrednota, da se postaviš zase in rečeš: 'Odjebite, pustite me pri miru, hvala lepa.' Vidite, sama sem vedno govorila samo hvala lepa, nisem si mogla pomagati.« Igralka Angelina Jolie (za NYT), potem ko si je dala odrezati dojki: »Zdaj lahko svojim otrokom povem, da me ne bodo izgubili zaradi raka na prsih.« Zvezdnica Paris Hilton, hotelska dedinja (za Radar Online): »Nikoli še nisem odnesla smeti. Hudiča, nikoli tudi nisem očistila stranišča. Znam pa prirediti dobro zabavo.« In še ena vaginalna, a ne banalna – igralka Amanda Seyfried (za Elle): »Svoje vagine ne moreš prepričati, da bi ji bil všeč kdorkoli.« … Pa kaj so te izjave v primerjavi z odrezavostjo naše umetnice Svetlane Makarovič (za Planet Siol.net): »Jaz samo usta odprem, pa je že vihar.«
Zloslutna olimpijada
Do olimpijskih iger v Sočiju je le še dober mesec, veselo pričakovanje pa kazi dvoje. Prvo so neznanske razsežnosti korupcije, vgrajene v gradnjo olimpijskih objektov. Igre naj bi po prvotni oceni stale dvanajst milijard dolarjev, zdaj je že jasno, da bodo skupni stroški kar 51 milijard. Od teh naj bi jih vsaj trideset poniknilo v žepih režimu prijaznih izvajalcev in posrednikov gradbenih del; korupcijske milijarde so skrite v prenapihnjenih cenah dela in materiala. Primer: nova avtocesta v Soči je najdražja v zgodovini Rusije, stala je kar 170 milijonov dolarjev na kilometer, pravijo ji »zlata avtocesta«. A cesta bo tudi po igrah služila svojemu namenu. Večina objektov pa bo propadla ali pa požirala milijone za vzdrževanje, uporabljali jih itak ne bodo, saj zimski športi v Rusiji sploh še niso množični. Druga negativna stran iger se kaže v možnosti, da jih bodo ves čas ogrožali teroristi. Ti so svoje delo že začeli, z bombnimi napadi v Volgogradu …