Invazivne školjke v Blejskem jezeru pod nadzorom

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Zanimivosti / petek, 27. december 2013 / 06:00

Trud potapljačev pri odstranjevanju potujoče trikotničarke iz Blejskega jezera se je obrestoval, saj jim je uspelo bistveno zmanjšati število školjk in njihovih žarišč v jezeru.

Bled – Po letu dni odstranjevanja te školjke iz Blejskega jezera so potapljači iz Društva za podvodne dejavnosti (DPD) Bled v soboto tudi javno predstavili rezultate svojega dela. Potujočo trikotničarko so v Blejskem jezeru prvič opazili leta 2010, nato pa je skupina 12 potapljačev opravila več kot sto ur potopov, da so pregledali celoten priobalni pas. Tako so s pomočjo Špele Remec Rekar iz republiške agencije za okolje pripravili zemljevid, na katerem so označili lokacije največjih žarišč te školjke. Obenem so se lotili njenega odstranjevanja in do začetka letošnje kopalne sezone so odstranili približno tri četrtine odkritih školjk, vsega skupaj pa so potapljači opravili že več kot štiristo ur potopov, je pojasnil Jure Žvan iz DPD Bled.

»Potapljači so bili zelo temeljiti, tako da na ploščadih v Grajskem kopališču ni več pritrjene nobene školjke, prav tako ne na pletnah,« z zadovoljstvom ugotavlja Špela Remec Rekar, kar po njenih besedah pomeni, da so školjke pod nadzorom. »Ocenjujemo, da bi s stalnim nadzorom in sprotnim odstranjevanjem invazivno zebrasto školjko obvladovali v tolikšni meri, da ne bi imela bistvenega vpliva na ekosistem Blejskega jezera, njegove obiskovalce in uporabnike,« je poudaril Jure Žvan. Spo­mladi je za njihovo delo finančno pomoč zagotovila Občina Bled, ta denar pa so po besedah predsednika DPD Bled Marjana Lakote namenili za posodobitev opreme. Vendar v prihodnje računajo tudi na finančno podporo države. V sodelovanju z Mihaelom Jožefom Tomanom z ljubljanske Biotehniške fakultete bodo pripravili projektno nalogo na temo stanja te školjke v Blejskem jezeru. »Na podlagi tega bi predvideli tudi nadaljnje ukrepe v zvezi s školjko – ali bo še naprej potrebno fizično odstranjevanje ali se bo situacija umirila sama od sebe, tako kot se je že ponekod drugje. Seveda pa ta školjka lahko postane tudi izjemno nevarna invazivna vrsta,« je pojasnil Toman in dodal, da školjka pomeni nevarnost predvsem zato, ker bistveno spremeni življenjske združbe v jezeru, medtem ko ljudem ni nevarna. Obenem bo država zagotovila sredstva, da bodo lahko financirali vsaj nekaj potopov, kar so potapljači doslej opravljali prostovoljno. Za ta namen kot tudi za projektno nalogo so vsega skupaj namenili okrog 17 tisoč evrov, kar je po Tomanovih besedah minimalno, a upa, da je to šele začetek. Poročilo, je še dodal, morajo pripraviti do konca marca in imajo torej na voljo zelo malo časa.