Vedno imaš nekaj, kar lahko podariš

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 2. december 2013 / 10:14

Oče in sin Dušan in Klemen Jerala iz Virmaš, lastnika podjetja Profil, se poklicno ukvarjata z avtomobili. Ob trdem moškem delu bi jima redko kdo prisodil, da sta mehki, dobri duši, ki pomagata ljudem v stiski.

Za svoje humanitarno delo sta minuli teden prejela priznanje ljudje odprtih rok, ki ga že dve desetletji podeljuje revija Naša žena v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti tistim, ki se znajo vživeti v stisko drugih in jim na najrazličnejše načine pomagajo. Letos je priznanja (dobrotnik, dobrotnica, darovalec, darovalka, izjemna osebnost in dobri človek leta 2013) prejelo 21 posameznikov ali skupin. Ljudje, ki delajo dobro za druge, se običajno ne želijo izpostavljati in ne najdemo jih na naslovnicah dnev­nih časopisov, smo slišali ob podelitvi priznanj v akciji, ki poteka že dvajset let in ki želi z javno zahvalo dobrotnikom sporočiti, da so v težkih časih upanje za vse, ki jih potrebujejo, in zgled vsem drugim, kako se vključiti v ustvarjanje boljšega sveta. Priznanja sta podelila urednica revije Naša žena Marta Krpič in državni sekretar na ministrstvu za delo Dejan Levanič. Med prejemniki je bila še ena Gorenjka, Kranjčanka dr. Lučka Kajfež Bogataj, priznana klimatologinja, ki opozarja na usodnost podnebnih sprememb v svetu.

Dušan in Klemen Jerala sodita med ljudi, ki svojih dobrih dejanj za druge ne obešata na veliki zvon. Profesionalno opravljata svoje poklicno delo in po svoji vesti pomagata pomoči potrebnim. Njuno podjetje pomaga z brezplačno menjavo gum ali popravilom avtomobila invalidom, podpira dejavnost invalidskih in drugih humanitarnih društev (Sožitje, Barka, Želva, Varna hiša Gorenjske in podobno), tako da jim ob svojih storitvah zaračunava le material, ne pa tudi dela, v hudih stiskah gume tudi podari. Daruje prostovoljnim in neprofitnim organizacijam, prirediteljem različnih lokalnih akcij, pomoči so deležni starejši, gasilci, otroci v bližnji Prav­ljični deželi, podpira tudi športne organizacije, deluje v preventivnih programih prometne varnosti …

Ko ju vprašamo, kako se je pravzaprav začelo njuno humanitarno delo, sta redkih besed in skromno pripomnita, da se je zgodilo kar samo od sebe. Nobena prošnja posameznika ali invalidske organizacije ni bila potrebna, darovalca sta pač prepoznala stisko in naredila, kar je bilo v njuni moči. »Vemo drug za drugega in poskušamo pomagati, kolikor lahko,« pravita letošnja darovalca v akciji Ljudje odprtih rok. In tako je že več kot dvajset let. Poudarita, da ima za njuno dobrodelnost razumevanje tudi družba Goodyear, s katero podjetje Profil sodeluje že več let in tudi priskoči na pomoč, ko je to potrebno.

Pomoč sočloveku se zdi očetu in sinu nekako samoumevna. Ali morda pripravljenost pomagati izvira še iz Dušanovega otroštva, ki ga je preživel v zelo skromnih razmerah? Jeralovi, velika družina z desetimi otroki, so živeli z nizko očetovo pokojnino. So bili takrat morda deležni kake pomoči? Dušan pravi, da oče ni maral takratne oblasti in je tudi odklanjal vsakršno pomoč. Pač pa so je bili deležni od bližnjih sosedov. Takrat so bili navajeni skromnega življenja. Pozneje si je Dušan s pridnim delom ustvaril trden materialni položaj, danes sta s sinom uspešna podjetnika, a skromnost je še vedno način njunega življenja. »Zase imaš kmalu dovolj, zato je prav, da tisto, kar imaš, deliš z drugimi,« je prepričan Dušan. Klemen, ki končuje študij na strojni fakulteti in ob tem pridno pomaga pri delu in vodenju domačega podjetja, pa pravi: »Ne glede na to, koliko imaš ali nimaš, imaš vedno nekaj, kar lahko komu daš. Če ne drugega, pa vsaj na­smeh, s katerim komu polepšaš dan. V našem podjetju se trudimo, da ljudem, ki so hendikepirani ali nimajo sredstev za življenje, pomagamo na svoj način. Torej da jim omogočimo biti mobilni na cesti.«