Terorizem kot izgovor

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / nedelja, 17. november 2013 / 18:11

Slike iz druge svetovne vojne v Sloveniji doživljajo svojo aktualno reprizo v Afganistanu. Za večino Afganistancev so tudi vojaki SV le del okupatorskih sil, njihova domača oblast in vojska pa so kolaboranti in domači izdajalci …

Terorizem kot izgovor za okupacijo

Vasja Badalič, po stroki filozof, po delu tudi novinar, je avtor nove in odlične knjige z naslovom Teror 'trajne svobode'. Izdala jo je založ­ba Krtina, pri kateri je pred leti izšla tudi njegova knjiga Za sto evrov na mesec, o slabo plačanem, skoraj suženjskem delu v tovarnah tretjega sveta. Badaličeva odlika je v tem, da ni kabinetni raziskovalec in pisec, ampak dežele, o katerih piše, obišče in v njih dlje časa tudi prebiva. Tako je, denimo, »na terenu« doživel, kako se ljudje odzivajo na napade z brezpilotnimi letali: »Ob letošnjem obisku Pakistana mi je eden izmed domačinov iz Severnega Vaziristana, plemenskega območja, kjer se izvaja največ teh napadov, povedal, kako se je ob letošnjem koncu ramazana zbralo celotno sorodstvo, in ko so odšli spat, so postelje postavili na različne konce posestva, ker so se bali, da bodo vsi hkrati pokončani, če jih zbombardira brezpilotno letalo, ki je v tistem trenutku letelo nad njimi.« Ti ljudje vojsko ZDA in njene zaveznike iz Nata doživljajo kot okupatorje. In del okupacijskih enot je tudi Slovenska vojska. »Glavni problem je, da smo vstopili v vojaško koalicijo, ki jo velik del afganistanskega prebivalstva, predvsem njen paštunski del, dojema kot okupacijsko koalicijo. Na ta način smo vstopili v vojno, v kateri podpiramo eno stran, kolaborantsko stran. Zato nismo neka dobrohotna sila, ki si želi miru, ampak sila, ki podpira en del populacije v boju proti drugemu delu populacije. Ne podpiramo torej boja proti 'teroristom', ampak boj proti članom odporniškega gibanja, ki so se legitimno uprli okupatorjem …« Tako se torej vidijo te reči, če optiko obrnemo. Z vidika prebivalcev okupiranega Afganistana so »naši« okupatorji, marionetna oblast, ki so jo postavili, in vojska, ki jo urijo, pa so zanje kolaboranti in domači izdajalci. Kako domače zvenijo ti izrazi iz druge svetovne vojne v Sloveniji v našem času na nekem drugem koncu sveta … Najbolj zgovorna pa je tale Badaličeva izjava: »Kjer propaganda govori o nastajajočem 'demokratičnem sistemu', domačini vidijo skorumpiran, mafijski režim, ki ga obvladujejo evro-ameriški kolaboranti, nekdanji gospodarji vojne; tam, kjer propaganda ustvarja iluzijo o 'vojni proti terorizmu', domačini vidijo predvsem vojno proti civilistom, ki niso nikoli sodelovali v nobeni 'teroristični' organizaciji.« (Vir: MMC RTV SLO) – Zanimivo in pretresljivo, mar ne! Saj ni dobesedno tako, ampak v bistvu je res, da so vojske ZDA in zaveznikov okupatorji, režim Hamida Karzaja in njegova vojska pa sta kolaboranta; ko (če) bodo okupatorji odšli, bosta padla kot vsaka marioneta. In zakaj se vse to dogaja, v čem je bistvo? Boj proti terorizmu in za »demokracijo« je predvsem izgovor za to, da ohranjajo »gospodarji vojne« (vojaške industrije in vojske) razlog za svoj obstoj pred domačo demokratično javnos­tjo. »Simpl ko pasulj«: preprosto kot najbolj priljubljena vojaška jed.

Najmočnejši tajfun v zgodovini

Slovenijo so uničili tajkuni, Filipine pa je minuli vikend prizadel najhujši tajfun v zgodovini planeta. Natančneje: najmočnejši, ki je zadel ob kopno, nad oceanom so bili morda še hujši. Tajfun Haiyan ali Jolanda, kot so ga poimenovali Filipinci, je njihove otoke dosegel v petek s hitrostjo vetra čez 300 kilometrov na uro in z občasnimi sunki kar do 380 kilometrov na uro, jedro tajfuna je obsegalo območje, veliko kot Nemčija. Izklapljal je elektriko in telekomunikacijske povezave, zaprli so šole, urade in več letališč, prekinili trajektni promet. Jolanda je prizadela več kot štiri milijone ljudi v 36 provincah Filipinov, več kot milijon so jih evakuirali ali pa so se sami umaknili. Več kot dva tisoč je mrtvih, ranjenih ne štejejo, uničenih je 150 tisoč hiš … Fizično opustošenje je primerljivo z uničujočim cunamijem, ki je leta 2004 prizadel obale Indijskega oceana in vzel več kot 220 tisoč življenj.

Neruda ni bil zastrupljen

V Čilu so objavili poročilo o forenzični preiskavi, ki so jo opravili 40 let po smrti pesnika in nobelovca Pabla Nerude (1904-1973). Umrl je namreč 23. septembra, le 12 dni po vojaškem udaru, v katerem je umrl pesnikov prijatelj, predsednik Salvador Allende. Mnogi so domnevali, da so tudi pesnika umorili (zastrupili) pučisti. Ta domneva je zdaj ovržena. Pesnik je imel raka na prostati in v njegovih posmrtnih ostankih so našli le kemikalije, ki so ostale od zdravil za to bolezen. Allende je 1970 Nerudo imenoval za veleposlanika v Parizu, 1971 pa je dobil še Nobelovo nagrado za književnost.