Vila Bistrica, odkar je v lasti podjetnika Andreja Jereba, sameva, z njenega pročelja pa je že začel odpadati omet, opozarjajo razočarani Tržičani. / Foto: Luka Rener

Do konca v boju za vilo

Občina Tržič naj nadaljuje sodno bitko za Vilo Bistrico, so odločili občinski svetniki.

Tržič – Občinski svet je prejšnji teden odločil, da občina nadaljuje z 2,2 milijona vredno odškodninsko tožbo proti državi zaradi domnevnih napak sodišč v postopku denacionalizacije Vile Bistrica. Občina Tržič bo po sklepu občinskih svetnikov državnemu zboru dala tudi pobudo za spremembo denacionalizacijske zakonodaje, ki bo omogočala retrogradnost že končanih denacionalizacijskih postopkov, v katerih bi se ugotovilo, da so upravičenci za nacionalizirano premoženje v preteklosti že prejeli odškodnino, država pa jim je kljub temu premoženje vrnila v naravi. »Kot državni poslanec sem poskusil izpeljati tako spremembo zakonodaje, a so nas nasprotniki zavrnili, češ da gre za ideologijo. Jaz pa pravim, da gre za katastrofo. Država je namreč vrnila za petsto milijonov premoženja, ki ji ga ne bi bilo treba, samo v Tržiču je iz nejasnih zgodb za petdeset milijonov evrov,« je dejal tržiški župan Borut Sajovic.

Nekdanji protokolarni objekt Vila Bistrica je sodišče že leta 2005 pravnomočno vrnilo pravnemu nasledniku Leona Gassnerja, njegovemu pastorku Guyu Masquereju, ta pa je vilo še pred pravnomočnim koncem denacionalizacijskega postopka leta 2008 prodal podjetniku Aleksandru Jerebu. Slednji je tedaj od Masquereja odkupil tudi terjatev do občine Tržič v višini 270 tisoč evrov zaradi nezmožnosti uporabe vile med letoma 2000 in 2005.

Sodišče je v tem primeru že določilo odškodnino v višini 63 tisoč evrov, vendar se je občina pritožila, ker da je v obnovo objekta vložila vsaj dvakrat toliko denarja. Po županovem mnenju je kranjsko sodišče storilo ključno napako med letoma 2002 in 2004, ko je pravico do vračanja v naravi dalo državi, ob obnovi postopka leta 2009 pa je bilo odločeno, da občina Tržič pri Vili Bistrica sploh nima pravnega interesa. Nekdanji občinski pooblaščenec Zorko Benedičič je občinskim svetnikom razložil, da so leta 2009 le nekaj dni pred petletnim zastaralnim rokom v londonskem arhivu našli pisni dokaz, da je vdova Cvetana Gassner kasneje dobila skoraj 642 tisoč funtov odškodnine in podpisala tudi izjavo, da se odpoveduje uveljavljanju vseh nadaljnjih zahtevkov. Občina Tržič je zato na sodišče takoj vložila zahtevo za obnovo denacionalizacijskega postopka, a jo je sodišče zavrnilo, izjalovili pa so se tudi vsi poskusi državnega pravobranilstva. »Sodišče je odločilo, da je šlo za premajhno skrbnost, in ga ni zanimalo, da se teh dokumentov pred odprtjem arhivov sploh ni dalo poiskati. Občina se je tako z 2,2 milijona evrov vredno tožbo proti državi zavarovala, da ji ne bo kdo spet očital, da se ni obnašala kot dober gospodar,« je pojasnil Benedičič.

Odvetnik Klavdij Jožef Novak iz odvetniške pisarne Čeferin, ki se je v imenu občine od prvega dne pravdal za Vilo Bistrico, je razložil, da je Masquere kot Gassnerjev dedič leta 1993 na občino vložil zahtevek za denacionalizacijo po zakonu o denacionalizaciji, kasneje pa očitno ugotovil, da pri tem ne bo uspešen, in je leta 2000 vložil zahtevo tudi po zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij, ki ga je postavil v privilegiran položaj. Po tem zakonu je namreč podlaga za vračanje krivična kazenska obsodba, in ker je dediču uspelo razveljaviti nepravično sodbo zoper Lea Gassnerja na tedanjem vojaškem sodišču v Ljubljani, s katero so nacionalizirali vse njegovo premoženje, mu je država vilo vrnila, čeprav je bila zanjo že izplačana odškodnina. Pomagala ni niti pritožba občine na ustavno sodišče. »Ko danes pogledam nazaj, občina zaradi zakonodaje ni imela nobenih možnosti ubraniti vile,« je ocenil odvetnik.

»Kamor gre bik, naj gre še štrik,« je bilo večkrat slišati na seji občinskega sveta in temu reklu bo sledila tudi občina. Župan je že napovedal, da bo občina naročila izdelavo neodvisne ocene priznanega pravnika, ki naj bi dala odgovor, ali obstajajo pravni temelji za uspeh: »Izdelava ocene naj bi stala sedem do osem tisoč evrov, a bo koristna. Morda nam pove, da naj raje odnehamo ali pa da imamo pravne možnosti za končno zmago.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Bohinj / sobota, 16. avgust 2014 / 10:16

Na pot z Gorskim menihom

V Bohinju se lahko s priročnim gorskim kolesom v nahrbtniku odpravite na priljubljene pohodniške točke, pot navzdol pa je preprosta in hitra z zložljivim Gorskim menihom.

Objavljeno na isti dan


Kultura / ponedeljek, 4. marec 2019 / 22:51

Literarni razpis »SPread The Karawanks«

Cilj projekta SMART Tourist je s pomočjo literature posebej predstaviti kulturo in zgodovino območja Karavank na obeh straneh meje. V nemškem in slovenskem jeziku bodo izdane knjige sodobn...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. marec 2019 / 22:28

Do najboljših ocen z osebnim pristopom

Dve leti že v starem mestnem jedru Radovljice deluje Hotel Linhart, ki ga je v stavbi iz 17. stoletja uredila družina Kolarič. Turisti imajo radi vzdušje v stari hiši, mir in lepo pokrajino ter čas in...

Preddvor / ponedeljek, 4. marec 2019 / 22:27

Sprejet preddvorski proračun

Občinski svet Občine Preddvor je v drugi obravnavi potrdil letošnji proračun, vreden 3,2 milijona evrov.

Gorenjska / ponedeljek, 4. marec 2019 / 22:26

Tekmovanje v znamenju medu

V državno ekipo za naravoslovno olimpijado se je uspelo uvrstiti tudi trem dijakom z Gorenjskega, to je Tjaši Sušnik iz Gimnazije Kranj ter Simonu Bukovšku in Evi Igličar iz Gimnazije Škofja Loka.

Kultura / ponedeljek, 4. marec 2019 / 22:22

Premierno Vohun iz Šiške

Kulturno-umetniško društvo (KUD) Podljubelj je premierno na domačem odru uprizorilo komično dramo Vohun iz Šiške.