Vila Bistrica, odkar je v lasti podjetnika Andreja Jereba, sameva, z njenega pročelja pa je že začel odpadati omet, opozarjajo razočarani Tržičani. / Foto: Luka Rener

Do konca v boju za vilo

Občina Tržič naj nadaljuje sodno bitko za Vilo Bistrico, so odločili občinski svetniki.

Tržič – Občinski svet je prejšnji teden odločil, da občina nadaljuje z 2,2 milijona vredno odškodninsko tožbo proti državi zaradi domnevnih napak sodišč v postopku denacionalizacije Vile Bistrica. Občina Tržič bo po sklepu občinskih svetnikov državnemu zboru dala tudi pobudo za spremembo denacionalizacijske zakonodaje, ki bo omogočala retrogradnost že končanih denacionalizacijskih postopkov, v katerih bi se ugotovilo, da so upravičenci za nacionalizirano premoženje v preteklosti že prejeli odškodnino, država pa jim je kljub temu premoženje vrnila v naravi. »Kot državni poslanec sem poskusil izpeljati tako spremembo zakonodaje, a so nas nasprotniki zavrnili, češ da gre za ideologijo. Jaz pa pravim, da gre za katastrofo. Država je namreč vrnila za petsto milijonov premoženja, ki ji ga ne bi bilo treba, samo v Tržiču je iz nejasnih zgodb za petdeset milijonov evrov,« je dejal tržiški župan Borut Sajovic.

Nekdanji protokolarni objekt Vila Bistrica je sodišče že leta 2005 pravnomočno vrnilo pravnemu nasledniku Leona Gassnerja, njegovemu pastorku Guyu Masquereju, ta pa je vilo še pred pravnomočnim koncem denacionalizacijskega postopka leta 2008 prodal podjetniku Aleksandru Jerebu. Slednji je tedaj od Masquereja odkupil tudi terjatev do občine Tržič v višini 270 tisoč evrov zaradi nezmožnosti uporabe vile med letoma 2000 in 2005.

Sodišče je v tem primeru že določilo odškodnino v višini 63 tisoč evrov, vendar se je občina pritožila, ker da je v obnovo objekta vložila vsaj dvakrat toliko denarja. Po županovem mnenju je kranjsko sodišče storilo ključno napako med letoma 2002 in 2004, ko je pravico do vračanja v naravi dalo državi, ob obnovi postopka leta 2009 pa je bilo odločeno, da občina Tržič pri Vili Bistrica sploh nima pravnega interesa. Nekdanji občinski pooblaščenec Zorko Benedičič je občinskim svetnikom razložil, da so leta 2009 le nekaj dni pred petletnim zastaralnim rokom v londonskem arhivu našli pisni dokaz, da je vdova Cvetana Gassner kasneje dobila skoraj 642 tisoč funtov odškodnine in podpisala tudi izjavo, da se odpoveduje uveljavljanju vseh nadaljnjih zahtevkov. Občina Tržič je zato na sodišče takoj vložila zahtevo za obnovo denacionalizacijskega postopka, a jo je sodišče zavrnilo, izjalovili pa so se tudi vsi poskusi državnega pravobranilstva. »Sodišče je odločilo, da je šlo za premajhno skrbnost, in ga ni zanimalo, da se teh dokumentov pred odprtjem arhivov sploh ni dalo poiskati. Občina se je tako z 2,2 milijona evrov vredno tožbo proti državi zavarovala, da ji ne bo kdo spet očital, da se ni obnašala kot dober gospodar,« je pojasnil Benedičič.

Odvetnik Klavdij Jožef Novak iz odvetniške pisarne Čeferin, ki se je v imenu občine od prvega dne pravdal za Vilo Bistrico, je razložil, da je Masquere kot Gassnerjev dedič leta 1993 na občino vložil zahtevek za denacionalizacijo po zakonu o denacionalizaciji, kasneje pa očitno ugotovil, da pri tem ne bo uspešen, in je leta 2000 vložil zahtevo tudi po zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij, ki ga je postavil v privilegiran položaj. Po tem zakonu je namreč podlaga za vračanje krivična kazenska obsodba, in ker je dediču uspelo razveljaviti nepravično sodbo zoper Lea Gassnerja na tedanjem vojaškem sodišču v Ljubljani, s katero so nacionalizirali vse njegovo premoženje, mu je država vilo vrnila, čeprav je bila zanjo že izplačana odškodnina. Pomagala ni niti pritožba občine na ustavno sodišče. »Ko danes pogledam nazaj, občina zaradi zakonodaje ni imela nobenih možnosti ubraniti vile,« je ocenil odvetnik.

»Kamor gre bik, naj gre še štrik,« je bilo večkrat slišati na seji občinskega sveta in temu reklu bo sledila tudi občina. Župan je že napovedal, da bo občina naročila izdelavo neodvisne ocene priznanega pravnika, ki naj bi dala odgovor, ali obstajajo pravni temelji za uspeh: »Izdelava ocene naj bi stala sedem do osem tisoč evrov, a bo koristna. Morda nam pove, da naj raje odnehamo ali pa da imamo pravne možnosti za končno zmago.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / torek, 5. januar 2016 / 12:20

Najbolj se je pocenilo kurilno olje

Kranj – Danes, v torek, so se v skladu z vladno uredbo spet spremenile maloprodajne cene naftnih derivatov. Tokrat so se vse cene znižale, najbolj občutno pri kurilnem olju. Neosvinčeni 95-oktanski...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / / 07:00

Juha, žar in sladoled Slovencem najbolj dišijo

Inštitut Marketagent.com je s spletno raziskavo na vzorcu pesto aktivnih uporabnikov interneta v starosti med 20 in 59 leti proučeval, kakšno hrano imajo Slovenci najraje. Najljubša predjed Slove...

GG Plus / / 07:00

Matjaževa Štefka

Eni jo poimenujejo mleta pečenka, največ jo poznajo pod imenom pečenka Štefani, kranjskega kuharja Matjaža Erzarja pa smo ujeli ravno pri pripravi njegove "Štefke", kakor je smeje ljubkovalno poimenov...

GG Plus / / 07:00

Letos okušali vina vinarja Rodice

Že drugo leto zapored je skupina krvodajalcev z Gorenjskega (z Golnika) obiskala transfuzijsko postajo v Izoli in darovala kri. Prvič jih je bilo v skupini sedem, sedaj že več kot trideset. Tako...

Bled / / 07:00

Osemdeset let najimenitnejšega blejskega hotela

Domačinka Jula Molnar je leta 1919 kupila hotel Luisenbad in ga leta 1922 preimenovala v Toplice. Po prenovi je bil novi Grand hotel Toplice odprt leta 1931.

Zanimivosti / / 07:00

Anketa: Podružnične šole polne prednosti

Društvo učiteljev podružničnih šol je v Motniku konec tedna pripravilo strokovni posvet na temo Gibanje je jezik otrok, mi pa smo nekaj učiteljic vprašali, kakšne so prednosti in slabosti dela v teh m...