Agrarne skupnosti v pričakovanju novega zakona

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 29. oktober 2013 / 23:00

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje v sodelovanju z združenjem predstavnikov agrarnih skupnosti in kmetijsko gozdarsko zbornico pripravlja nov zakon o agrarnih skupnostih.

Rateče, Brdo pri Lukovici –Izhodišča za novi zakon je prejšnji teden predstavilo tudi na Gorenjskem, najprej v torek v Ratečah in nato v četrtek še na Brdu pri Lukovici. Kot je na predstavitvi v Ratečah, kamor so še posebej povabili predstavnike agrarnih skupnosti z območja upravnih enot Tolmin, Jesenice in Radovljica, dejala državna sekretarka Tanja Strniša, je nov zakon nujen, saj so se v zadnjih dvajsetih letih oziroma potem ko je bilo premoženje vrnjeno nekdanjim članom agrarnih skupnosti, nakopičile številne težave. Za upravljanje solastnine ali skupne lastnine je bilo potrebno soglasje vseh članov, kar je bilo težko doseči zlasti v agrarnih skupnostih z velikim številom članov. S spremembo zakona pred dvema letoma so za določene posle (npr. za najem) uveljavili tričetrtinsko soglasje, vsi drugi problemi pa so ostali nerešeni. »Novi zakon naj bi agrarnim skupnostim omogočil, da bodo svoje premoženje lahko normalno upravljale in da bodo od tega premoženja tudi čim več imele,« je dejala Strniševa in dodala, da se bodo o glavnih zakonskih rešitvah poskušali najprej uskladiti z agrarnimi skup­nostmi. Če jim bo to uspelo, bodo zakon novembra dali v javno razpravo, januarja naj bi o njem odločala vlada, potlej pa še državni zbor.

In kaj so najpomembnejša izhodišča? Po sedanji zakonodaji so solastniki vrnjenega premoženja lahko vsi dediči nekdanjega lastnika, po novem zakonu naj bi bil dedič eden, pri tem pa naj bi imeli prednost tisti, ki izkazujejo interes za sodelovanje, opravljajo kmetijsko dejavnost in živijo v bližini. Preostalim dedičem naj bi izplačali nujni delež, rok za izplačilo pa podaljšali. Agrarna skupnost tudi po novi zakonodaji ne bo imela statusa pravne osebe, vendar pa bo njen predsednik tudi zakoniti zastop­nik, ki bo opravljal posle v njenem imenu. Za prodajo ali nakup zemljišč, za preoblikovanje v pravno osebo (v družbo z omejeno odgovornostjo) in za razpustitev agrarne skupnosti bo še vedno potrebno soglasje vseh, za manj zahtevne posle dvetretjinsko oz. tričetrtinsko soglasje, za redne posle pa bo dovolj že navadna večina. S pridobitno dejavnostjo se agrarna skupnost sama ne bo smela ukvarjati, lahko pa bo sklenila pogodbo s članom, ki bo to dejavnost opravljal na njenem premoženju. Denar, ki bi ga zaslužila z gospodarjenjem, naj bi vlagala v razvoj, del, ki bi ga navzgor zakonsko omejili, pa bi si člani lahko tudi izplačali. Član agrarne skup­nosti bi lahko prodal svoj delež, a le drugemu članu oz. pridruženemu članu skup­nosti.

V dosedanjih razpravah o izhodiščih za zakon je bilo največ vprašanj o ponovni možnosti vračila premoženja agrarnim skupnostim, ki so po sedanjem zakonu zamudile rok, o problematiki neznanih dedičev in o položaju občin v lastniški sestavi agrarnih skupnosti, o opravljanju pridobitne dejavnosti, o možnostih nakupa in prodaje nepremičnin ter o potrebi po pomoči (agrarnega komisarja, upravnih enot ali združenja) agrarnim skup­nostim ob uvelja­vitvi novega zakona.