Na novo začela s humorjem

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: GG Plus / torek, 29. oktober 2013 / 23:00

Bernarda Štrajhar iz Hruševke v Tuhinjski dolini je povsod, kjer se pojavi, zaslužna za smeh, dobro voljo in obilo energije. Nič posebnega, če ne bi imela pri svojih 54 letih za seboj življenjske zgodbe, ki je ne privošči nikomur.

Bernarda Štrajhar se je z domače kmetije v vasici Markovo z začetka Tuhinjske doline, na kateri je zraslo štirinajst otrok, odselila ob poroki s Francem, ki je prevzel domačo kmetijo v Hruševki. V idilični vasici s šestimi domačijami sta skrbela za sedem hektarov veliko posest, ob tem sta hodila še v službo (mož je delal v Menini, ona pa v trgovskem podjetju) in skrbela za svoje tri hčerke.

Sredi decembra 2001 se jim je življenje obrnilo na glavo. Kratek stik s pogubno iskro v domači kurilnici je zanetil velik požar. »Bilo je zvečer in bila sem še v službi, ko me je poklicala najmlajša hči, da doma gori. Ko sem prihitela domov, sem ravno še pravi čas odvezala tri krave iz hleva, a požar se je razširil na skladovnico drv poleg hleva, ki je zagorela kot bakla, zajel pa je tudi razredčila in barve v kleti, kar je povzročilo pravo eksplozijo, ki je uničila prav vse, kar smo imeli. Stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje sta bila popolnoma uničena. Tega človek nikoli ne pozabi …,« se še danes v joku spominja tragedije, ki jim je v hipu vzela dom. Sosedje so jih za devet mesecev vzeli pod svojo streho, ob pomoči številnih dobrih ljudi pa so kmalu začeli graditi novo hišo in hlev. A s tem nesreč v družini še ni bilo konec. Sredi gradnje hiše je moža Franca zadela kap in Bernarda je pri svojih triinštiridesetih letih ostala sama s tremi otroki, dve hčeri sta bili takrat še mladoletni, najmlajša stara le sedem let. »Dolgo sem se spraševala, zakaj se je to vse moralo zgoditi prav nam, a človek se sčasoma sprijazni, da mu je nekaj preprosto namenjeno in ni druge izbire. Treba se je spopasti. Življenje mora iti naprej. Mnogi so mi pomagali, prebrala sem tudi nekaj knjig … Tri leta je bilo res hudo, potem pa sem pod vse skupaj preprosto potegnila črto. Tolažila sem se s tem, da noč ni nikoli tako dolga, da ne bi bilo dneva, dan pa tudi nikoli tako dolg, da ne bi bilo noči, in da za slabim vremenom vedno posije sonce. Življenje dejansko je tako. Sama sebi sem rekla, ali me bo vse skupaj pahnilo v bolezen ali pa bom začela znova. Tudi zaradi otrok sem vztrajala. In tako sem začela znova – s humorjem,« nam razloži Bernarda Štrajhar, ki se je kmalu po moževi smrti po 28 letih dela v trgovini družinsko upokojila in se v celoti posvetila domači kmetiji, hčerkam in petim vnukom, zadnja leta pa skrbi tudi za svojo nepomično mamo, ki je pred nedavnim dopolnila že 91 let. Da humor zdravi in polni življenjske baterije, dokazuje v vsaki družbi, kjer se pojavi. Znana je namreč po zabavnih skečih in pripovedovanju šal (prek šeststo jih ima zapisanih v treh zvezkih, a skoraj vse zna na pamet), ter neverjetni energiji, ki jo razdaja. Že dva mandata je podpredsednica Društva podeželskih žena Tuhinjske doline, ki so jo letos predlagale za kmetico leta. Je članica Društva upokojencev Kamnik in zaupnica v Šmartnem, aktivna je tudi pri Rdečem križu, že 46 let pa poje v domačem cerkvenem zboru. Zelo rada hodi na različne izlete, kjer – kot se zaveda tudi sama – drži pokonci vso družbo.

Na domači kmetiji danes skrbi za tri hektare gozda in tri hektare obdelovalnih površin, velik sadovnjak in zelenjavni vrt ter pet krav, kot številne gospodinje pa je znana po svojih lepih rožah, za katere je že prejela priznanje domačega turističnega društva. Želi si le zdravja in da bi v življenju doživela še veliko lepega.