Lipicanci in vesela družba

Vinko Mlakar bo konec novembra star 75 let, s soprogo Pavlo, rojeno Globočnik, pa sta konec tedna v Hrašah pri Smledniku praznovala zlato poroko. Pavla je od Vinka mlajša nekaj let, januarja prihodnje leto jih bo dopolnila 71. Tokrat sta obljubo obnovila v cerkvi sv. Jakoba v Hrašah, obred pa je vodil smledniški župnik Tomaž Nagode.

Alešov Vinko, kot so po domače Vinka klicali, prihaja iz Moš, z majhne kmetije. Po poklicu je avtomehanik, kasneje pa je naredil še šolo za delovodje. Najprej je služboval v Inteksu, upokojitev pa dočakal v Alpetourju. Pavla pa se je rodila v Hrašah. Doma je bilo pet otrok, od tega sta živi še dve sestri in en brat. Po poklicu je tkalka. Najprej je bila zaposlena v Tekstilindusu v Kranju, potem pa je ostala doma in bila vrsto let rejnica več kot štirideset rejencem. Zadnjih osem let pred upokojitvijo, pa se je ponovno zaposlila v Donitu.

Mlakarjeva sta se spoznala na kegljišču v Valburgi. Vinko je rad kegljal, Pavla pa je na kegljišču stregla. Skupno gnezdo sta si ustvarila v Hrašah, na Pavlinem domu. V zakonu sta se jima rodili dve hčerki, Romana in Barbara. Prva se je poročila v Bukovico pri Vodicah in imata s soprogom Vinkom tri hčere: Tjašo, Anjo in Metko; Barbara pa je ostala doma. Z soprogom Branetom sta si v zgornjem nadstropju domače hiše uredila stanovanje. Tudi onadva imata hčerki, Manco in Moniko. Zelo priljubljen pa je njihov posebni družinski član, ki je v veselje tudi zlatoporočenca: pekinezerka Ota.

Včasih je Vinko ob nedeljah izredno rad z bratoma igral 'šnops', danes gobari, redi zajce in karte so se z mize preselile na računalnik, kje mu je blizu tarok. Pavla pa družino pozimi razveseljuje s pletenimi izdelki. Veze prtičke in kvačka. Mlakarjeva pomagata hčerki Romani v sadovnjaku pri obiranju jabolk in pri predelavi sadja, Vinko pa je bil tudi vrsto let ključar v domači cerkvi v Hrašah. Včlanjena sta v Turistično društvo Hraše in v Društvo upokojencev Smlednik, tako da se, če je le imata čas in jima zdravje dopušča, rada udeležujeta organiziranih izletov v društvih in župniji.

Pretekla sobota je bila njun dan, vendar sta prvo presenečenje zlatoporočenca doživela že v petek zvečer, ko so jima Hrašani postavili mlaje in velikanski napis, ki je oznanjal petdeseto obletnico poroke. V soboto so se presenečenja nadaljevala. Popoldne so zlatoporočenca na dom najprej prišli iskat z lipicancema in odprto kočijo. Za njimi so se z vozom pripeljale narodne noše v družbi harmonike. Sprevod se je odpravil proti cerkvi v Hrašah, kjer je Mlakarjeva pričakalo več kot sto sorodnikov, prijateljev in vaščanov. Zapeli so tudi člani pevskega zbora sv. Urh iz Smlednika in se zavrteli folklorniki iz Kamnika. Po končani maši pa je bila pred cerkvijo pogostitev. Za dodatno razpoloženje so poskrbele še Britovške frajle. Slavje se je potem z najožjim sorodstvom nadaljevalo v Bukovici pri Vodicah, v gostišču Anzel.