Les za violine in jahte

Besedilo: Tomaž Polajnar, Zavod za gozdove Slovenije, OE Kranj
Kategorija: Gorenjska / sobota, 26. maj 2007 / 06:00

Slovenski lastniki gozdov zaradi naraščajočih proizvodnih stroškov in padanja cen lesa iščejo čim boljše možnosti za prodajo. Ob državnih in kmečkih gozdovih je vse več novih, drobnih lastnikov gozdov, tudi s povsem nekmečkim koreninami. Tem poleg znanja pogosto manjka motiva za gospodarjenje. Ena od oblik izboljšanja ekonomskih rezultatov je prodaja visoko vrednega lesa.

Poraba visoko kvalitetnega lesa v Evropski uniji narašča. Prav tako je visoko razvito srednje evropsko gospodarjenje z gozdovi usmerjeno v povečevanje deleža listnatih gozdov, še zlasti, kjer to omogočajo rastiščne razmere. Čas pospeševanja monokulturnih nasadov smreke na neprimernih rastiščih se izteka, ker prinaša velika tveganja s strani vetrolomov in podlubnikov. Listavci postajajo zanimivi zaradi izboljšanja ekoloških razmer tal in zaradi vse boljše prodaje. Pri iglavcih so se dobri zaslužki ustvarjali zaradi doseganja visokih lesnih zalog na površino, kratkih proizvodnih dob in razmeroma enostavnih gojitvenih ukrepih.

Ena od bolj znanih oblik prodaje visoko vrednega lesa je prodaja na licitaciji. Prve licitacije so bile v Nemčiji že pred dvema desetletjema, deset let kasneje tudi v Avstriji. Sprva je bilo glede takšne oblike trženja lesa kar precej pomislekov, še zlasti pri odkupovalcih lesa. Licitacije lesa v Avstriji organizirajo kmetijsko-gozdarske zbornice, ki so obenem tudi krovne organizacije kmetov. Pri organizaciji sodelujejo običajno še gozdarska društva, večji posestniki in danes tudi podjetja, ki se ukvarjajo z odkupom in prodajo lesa. Namen je zbližati ponudnike s končnimi potrošniki. Kupci so večinoma domači, veliko pa jih prihaja iz severne Evrope, kjer je domača ponudba zelo revna zaradi slabših pogojev rasti listavcev. To so večinoma specializirani obrati za izdelavo visoko kvalitetnih izdelkov. Furnir se uporablja za višje cenovno pohištvo in luksuzno opremo. Precej lesa se porabi za dekorativne in umetniške izdelke, za glasbila, v restavratorstvu in gradnji jadrnic.

Tveganju se je možno s strani ponudnikov precej izogniti z dobrim poznavanjem tržnih razmer. Trenutno je dobro povpraševanje po gorskem javoru in orehu. Oreh se pogosto prodaja s koreninskim sistemom. Ti dve drevesni vrsti dosegata praviloma najvišje cene, tudi več kot 1000 evrov/m³. Odlično se prodaja divja češnja, domača hruška in jablana, za prodajo postaja zanimiva tudi sliva. Trenutno upada povpraševanje po velikem jesenu, belem gabru, črni jelši, lipi in temnih drevesnih vrst, kot so hrast, domači kostanj in brest. Prodaja bukve na licitaciji se zaradi slabega povpraševanja ne obnese. Na povpraševanje po določenih drevesnih vrstah vplivajo modne razmere, ki se s časom spreminjajo. Zastopanost iglavcev na licitaciji je običajno bolj simbolična. Zanimiva za prodajo je resonančna smreka in izjemna kakovost rdečega bora in alpskega macesna. Hlodi se morajo odlikovati s počasno in enakomerno rastjo branik, nadpovprečnim premerom in čistost debla.

In cene, ki jih doseže les večinoma plemenitih listavcev? Če je bilo pred kratkim v enem od časopisov mogoče prebrati ponudbo za les smreke in macesna 65 evrov na kubični meter, je bila povprečna cena doseženega lesa na letošnji licitaciji v Grosswilfersdorfu na avstrijskem Štajerskem 344 evrov/m3. Najvišje, kategorijo nad 1000 evrov/m3, je doseglo 45 hlodov, medtem ko je bila najvišja ponudba 4500 evrov/m3 za gorski javor.

Sonaravno gozdarjenje - dobiček za gozd in lastnika

Najvišja kakovost, ki omogoča tudi slovenskemu lesu doseganje visoke vrednosti, so rezultat skoraj 50-letne tradicije sonaravnega in mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji. Tako je Slovenija ne le na tretjem mestu v Evropi po deležu gozdov od celotne površine, temveč tudi v kakovosti gospodarjenja v samem evropskem vrhu. Največji del slovenskega gozda je dobro ohranjen s potrebno živalsko, botanično in neživo komponento. Poleg tega z ekosistemskim gozdarjenjem lahko računamo tudi z ohranjeno biodiverziteto.

Gospodarjenje na doseganju kakovosti se začne že z nastajanjem mladega sestoja skozi celotno življenjsko obdobje. Visoko kvalitetno proizvodnjo je mogoče dosegati na dobrih rastiščih, na slabših je upravičenost vlaganj precej manjša. V primerjavi z iglavci dosežena lesna zaloga in število dreves ni tako pomembno. Med množico kandidatov je potrebno izbrati kandidata, od katerega pričakujemo, da bo upravičil naše pričakovanje po kvaliteti in hkrati opravljal ostale funkcije. Razmak med izbranci je običajno 10 do 12 m, odvisno od reliefnih razmer in prisotnosti kvalitetnih izbrancev. Glavnina gozdnogojitvenega dela je usmerjena nanje. Ves čas moramo paziti, da jih konkurentje v okolici ne prerastejo, hkrati pa jih mora njihova prisotnost spodbujati k višinski rasti in čiščenju spodnjih vej. Sproščanje izbranih dreves je v mladosti bolj pogosto, kot kasneje v starosti.

Ukrepi za usmerjanje pospeševanja kvalitetnih znakov so potrebni že v mladju, nato v gošči, letvenjaku in kasneje v drogovnjaku. Priporoča se, da krošnja pokriva do 60 odstotkov dolžine debla. V praksi se pogosto srečujemo s prekratkimi krošnjami, kar je vzrok za slabše priraščanje v debelino, v mladosti utesnjena drevesa pa kasneje dosegajo ciljne premere. S starostjo drevesa se povečuje možnost napak, kot je obarvanost srca, gniloba in podobno. Da vzgojimo visoko vredno drevo, moramo paziti na čim manjšo pojavnost napak v spodnjem delu debla.

Kvaliteten prvi hlod običajno predstavlja že 80 odstotkov vrednosti celega drevesa. Prisotnost vej je pogosta in groba napaka, na katero z gozdnogojitvenimi ukrepi lahko precej vplivamo. Ohranjanje utesnjenosti sestoja je sicer najcenejša oblika. Gozdarji se pogosto poslužujejo obvejevanja, s čimer dosežejo čistost plašča. Obvejevanje je učinkovito le v mladosti in pri tanjših vejah. Premer vej nad dva centimetra predstavlja že povečano tveganje, saj se veje ne prerastejo brez posledic. Priporočena dolžina obvejevanja je 4 do 6 metre, maksimalno do 8 metrov. Delo je naporno in zahteva kvalificirano delovno silo.

Visoke cene kakovostnega lesa so nekatere lastnike spodbudile k osnovanju umetnih nasadov tržno zanimivih drevesnih vrst, zlasti češnje in oreha. Vlaganja so sicer velika in predstavljajo dolgoročno naložbo. Glavnino stroškov predstavljata nakup sadik in zaščita. Umetni nasadi se praviloma tudi obvejujejo. Umetno osnovani nasadi pogosto nastajajo na kmetijskih površinah, kjer je zaradi nagiba strojna obdelava omejena in na specializiranih kmetijah.

Priprava lesa za prodajo na licitaciji

Izbor primernih hlodov za tovrstno prodajo se začne že v gozdu. Čas sečnje je omejen na december in januar, saj je zimska sečnja tudi garancija za dobro kakovost. Premer (vsaj nad 40 centimetrov) in čistost debla sta najpomembnejša kriterija za uvrščanje hlodov med visoko vreden les. Minimalna dolžina debla je 2,20 metra. Cena z dolžino debla narašča. Obarvana jedrovina, pokline, ekscentričnost srca, neenakomerna rast branik, kolesivost, zavitost vlaken in zlasti vraščene grče so pogoste napake, ki vrednost hlodov razvrstijo v nižji cenovni razred. Krivost debla je manjša napaka pri debelem sortimentu, kot pri tanjšem. Hlod ima običajno vedno več napak, kot jih je mogoče videti.

Prodaja lesa na licitaciji postaja vse bolj zanimiva zaradi enostavnega sodelovanja in vabljivih cen, hkrati pa je dostopna širokemu krogu kupcev. Lastniki gozdov na svoje stroške dostavijo hlode na razstavni prostor. Licitiranje običajno poteka dva ali tri dni. Kupci si ogledajo razstavljeno blago. V zaprtih kuvertah oddajo zbornični komisiji ponujeno ceno za posamezen hlod voden pod zaporedno številko. Komisija izbere najboljšega ponudnika. Običajno je za visoko kvalitetne sortimente veliko ponudnikov, zato dosegajo visoko ceno. Zanimivo je, da je med ponujenimi cenami zelo velik razpon, celo desetkratni ali celo večkratni. Podpovprečno razstavljeno blago in nezanimive drevesne vrste imajo malo povpraševanja, nihanje ponujenih cen je majhno.

Lastniki hlodov so izpostavljeni določenemu tveganju, saj ni jasno, koliko kupcev se bo pojavilo in kakšna je njihova kupna moč. Slabo povpraševanje pri dobri ponudbi lahko izoblikuje celo nižjo ceno, kot je običajna na lesnem trgu. Nekateri kupci ponujajo zelo nizke cene in v primeru, da so edini kupec, si zlicitirajo ugodno ceno. Tvegajo pa tudi kupci, saj pri nizko ponujeni ceni lahko ostanejo brez nakupa, z visoko ceno pa les lahko celo preplačajo. Vendar so večinoma primeri neprodanega lesa le pri podpovprečni kvaliteti in v primeru, ko lastnik postavi limit za še sprejemljivo ponujeno ceno. Za organizacijske stroške in reklamo si zbornica kot organizator zaračuna 17 evrov/m³. Če se res zgodi, da les ni prodan, pa ga je lastnik dolžan odpeljati ali prodati po normalni tržni ceni lokalnim odkupovalcem.

In zaključek? Doseganje povprečnih rezultatov v gozdarstvu danes ne omogoča več ustreznega dohodka lastniku in možnost sledenju razvoju, ki je vedno povezano z vlaganji. Vendar si vsi lastniki gozdov še ne predstavljajo rastiščnih potencialov in možnosti kvalitetne vzgoje. Proizvodnja tržno zanimivega in kvalitetnega lesa pa je zanimiva tudi za manjše gozdne posestnike. Tak pristop ne zahteva visokih vlaganj, temveč strokoven pristop, posluh in občutek skladno sonaravnemu konceptu.