Vročina in iskre na prvem Festivalu fužinarstva
V Stari Fužini v Bohinju te dni poteka prvi Festival fužinarstva, na katerem štiri ekipe iz različnih držav po starem talijo železo.
Stara Fužina – Pri Zoisovi graščini v Stari Fužini te dni poteka prvi Festival fužinarstva, ki se ga udeležujejo ekipe talilcev iz Francije, Nemčije, Nizozemske in Velike Britanije. Na mestu nekdanje Zoisovo fužine, v neposredni bližini graščine, so ekipe postavile raznovrstne talilne peči, ki se razlikujejo po konstrukciji gradnje, le ta pa predstavlja tudi različne tipe peči, ki so se razvile glede na dostopne materiale v različni časovnih obdobjih in različnih geografskih območjih. Ob našem obisku so bili najbolj zgovorni člani nizozemske ekipe, ki so izvrstno opisali različne tipe postavljenih peči. Nemška ekipa se je odločila za talilno peč brez opeke, sestavljeno zgolj iz gline, mešane s slamo, ki zapečeni glini daje oporo. Francoska ekipa je peč sezidala iz opeke s kovinskim dimnikom za dodaten vlek, nizozemska ekipa pa se je odločila za tradicionalno talilno peč, sezidano iz opeke in zatesnjeno z glino in konjskim gnojem. Kot so povedali člani ekip, je veliko zanimanja za dogajanja na prvem Festivalu fužinarstva, ki je pravzaprav pravi metalurški prikazni eksperiment, saj ekipe poleg talilnih peči pripravljajo tudi kovačnice, kjer bodo poskušali iz proizvoda peči, surovega železa oziroma volka, izdelati kar največ; izdelke pa bodo danes tudi prikazali v kulturnem domu v Stari Fužini. Nizozemska ekipa načrtuje, da bo peč založila s petdesetimi kilogrami železove rude, med katero bo tudi nekaj železove rude, predvsem bobovca, ki so ga v Bohinju in na Rudnem polju nabrali šolarji. S taljenjem v pečeh so začeli včeraj, današnji dan pa bo namenjen kovaštvu in prečiščevanju izdelkov iz peči.
Tovrstni festivali fužinarstva so vse bolj razširjeni po Evropi, pobuda zanj v Bohinju pa je prišla iz skupine iz Shropshirea v Veliki Britaniji, ki je lani v Bohinju že postavila kozolec. Gostje, ki so se ob prejšnjih obiskih Bohinja seznanili z raziskavami domačina Iva Janeza Cundriča, opisanih v knjigi Pozabljeno bohinjsko zlato, so se domislili, da bi tudi v Bohinju poskusili ponovno taliti železovo rudo. Kot so povedali člani nizozemske ekipe, so na Nizozemskem postavili železnodobno hišo s kovačnico, kjer podobne dogodke za obiskovalce pripravljajo redno, dogajanje pa sofinancirajo tako lokalna skupnost kot tudi sponzorji iz gospodarstva.