Vroči telefonski pogovori

Hrvati poročajo o neprimernih telefonskih pogovorih med slovenskim članom arbitražnega sodišča Jernejem Sekolcem in slovensko agentko na tem sodišču Simono Drenik o poteku arbitražnega postopka.

Hrvati prisluškovali slovenskemu arbitru

Ta teden je poletju primerno spet završalo na relaciji Ljubljana–Zagreb. Hrvaški časnik Večernji list je namreč v sredo objavil, da poseduje transkripte telefonskih pogovorov, v katerih naj bi slovenski član arbitražnega sodišča Jernej Sekolec preko slovenske agentke na tem sodišču Simone Drenik slovensko zunanje ministrstvo obveščal o poteku arbitražnega postopka o meji med državama. Med drugim ji je menda zagotovil, da naj bi Slovenija na morju dobila, kar je želela. Kasneje je časnik na svoji spletni strani objavil še zvočne posnetke treh pogovorov, kako jih je dobil, pa ni znano. Na Hrvaškem so pogovore seveda označili za nesprejemljive. Zunanja ministrica Vesna Pusić je na izredni novinarski konferenci dejala, da če se bodo navedbe Večernjega lista pokazale za resnične, »bi bilo to absolutno šokantno ter nesprejemljivo za Hrvaško in bi drastično spremenilo situacijo v zvezi s tem postopkom«. Slovenski zunanji minister Karel Erjavec, ki je zaradi zadnjih dogodkov predčasno prekinil dopust v Franciji, je sprva ocenil, da je omenjeni članek neumnost in del hrvaške predvolilne kampanje, po objavi posnetkov pa, da bo zadevo komentiral, ko bo opravil pogovore na ministrstvu. Po njegovem vse skupaj ne bo vplivalo na postopek, sicer pa je arbitražno sodišče tisto, ki bo na koncu odločilo, ali gre v tej zadevi za »okuženost« sodnika. Najhujša posledica je po njegovem lahko, da sodnika Sekolca izločijo iz arbitražnega postopka. Premier Miro Cerar je včeraj zatrdil, da ne on ne slovenska vlada nista bila seznanjena z razgovori, ki so potekali med Sekolcem in Drenikovo. Po njegovi oceni so bili ti razgovori neprimerni in pričakuje, da bosta oba za to prevzela odgovornost. Cerarju se sicer zdi nezaslišano, ker očitno nekdo, ki je povezan s hrvaško stranjo, uporablja vohunske metode, da bi vplival na arbitražo. Arbitražno sodišče je pred kratkim napovedalo, da bo odločitev v sporu o meji med državama objavilo decembra.

Iz Ljubljanice potegnili deblak

Podvodni arheologi so v ponedeljek na Vrhniki iz Ljubljanice potegnili še tretji, 6,62 metra dolg del rimskega deblaka, ki bo razstavljen v Doživljajskem razstavišču Ljubljanica. Celotna dolžina deblaka iz hrastovega lesa je dobrih 16 metrov, kar ga uvršča med največje deblake v Evropi. Ob prvem dvigu dveh kosov deblaka so podvodni arheologi naleteli še na neodkrito rimsko ladjo in vrv, s katero je bila pričvrščena. Lahko bi šlo za vojaške oskrbovalne ladje, ki so iz Italije oskrbovale zaledje Podonavja. Ob dvigu tretjega kosa deblaka pa so naleteli tudi na tkanino, ki je najverjetneje služila kot tesnilo. Tudi ta najdba je izjemno redka.

Supervizor ne deluje

Od ponedeljka na svetovnem spletu niso več dostopni podatki, zbrani v aplikaciji Supervizor. Na Komisiji za preprečevanje korupcije pojasnjujejo, da je vzrok prenos aplikacije na strežnike ministrstva za javno upravo, ki naj bi ga končali najkasneje septembra. Da večmesečno nedelovanje Supervizorja ni sprejemljivo, so v zadnjih dneh opozorili v Transparency International Slovenia, Mirovnem inštitutu ter društvu in sindikatu novinarjev Slovenije. »Supervizor se je v času od vzpostavitve izkazal za učinkovito orodje nadzora porabe javnega denarja in razkrivanja korupcije. Aplikacija je tudi ključno orodje za opravljanje novinarskega dela in je močno prispevala k razkritju številnih nepravilnosti in zlorab,« so v skupni izjavi poudarili v novinarskih organizacijah.

Drugi tir ekonomsko nevzdržen?

Po poročanju Dnevnika, ki se sklicuje na neuradne vire, je Mednarodni prometni forum (ITF) pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ocenil, da je projekt drugega železniškega tira Koper–Divača, vrednega 1,4 milijarde evrov, ob sedanjih ekonomskih parametrih ekonomsko nevzdržen in zato neprivlačen za zasebne vlagatelje. V ITF po navedbah časnika ne verjamejo, da bo Luka Koper ob modernizirani obstoječi progi do Divače sposobna zapolniti zmogljivosti, ki jih bo ponudil drugi tir, zato bi bilo pametneje, če bi Luka Koper ob rastoči konkurenci med severnojadranskimi pristanišči korenito nadgradila svoj poslovni model.

Nuklearka še do 2043

Meddržavna komisija za operativno izvajanje določb meddržavne pogodbe med slovensko in hrvaško vlado o Nuklearni elektrarni Krško, ki se je sestala po petletnem premoru, je ta teden podprla podaljšanje obratovalne dobe elektrarne s 40 na 60 let oz. do leta 2043 in soglašala z izgradnjo suhega skladišča izrabljenega jedrskega goriva v Krškem, ki ga bosta financirali obe državi.