Otroci so zelo dojemljivi za tuj jezik
Prekaljena vzgojiteljica Josefine Petschnig iz vrtca v Železni Kapli sicer odlično govori slovensko, a ob vsakokratnem obisku v vrtcu Palček na Jezerskem z otroki ves dan ne spregovori v njihovem jeziku. Nagovarja jih v nemščini, v tem jeziku pojejo pesmice in se učijo preprostih besed, kot danke, bitte, guten Tag (hvala, prosim, dober dan). Istega dne v vrtcu v Železni Kapli gostuje vzgojiteljica z Jezerskega in s tamkajšnjimi otroki govori le slovensko.
Izmenjava vzgojiteljic obeh vrtcev se je začela lani, in ker se na tak način lahko odlično širi jezikovno obzorje najmlajših, jo letos nadaljujejo. Vzgojiteljica Josefine Petschnig ali za otroke tante Pepi* je tako že stara znanka jezerskih otrok in tisti, ki so bili v vrtcu že lani, so ob njenem ponovnem delovnem dnevu na Jezerskem za njo hitro povzeli preprosto nemško pesmico. »Najbrž so jo trenirali tudi doma s starši,« pravi vzgojiteljica, ki sicer že četrt stoletja vzgaja otroke v dvojezičnem vrtcu v Železni Kapli, pred tem pa je nekaj let službovala v Šentjakobu v Rožni dolini. »Otroci so zelo dojemljivi za nemščino, razumejo vsakdanja navodila: umijmo si roke, gremo na igrišče, čas je za spanje; za menoj ponavljajo pesmico, v nemščini znajo tudi preproste besede kot hvala, prosim, dober dan.«
V vrtcu Palček je letos petnajst otrok, v vrtcu v Železni Kapli jih je 45. Lani sta se vzgojiteljici v vrtcih izmenjali šestkrat, letos so znova začeli dobro prakso. Medtem ko je bila tante Pepi na Jezerskem, je bila vzgojiteljica z Jezerskega Daša Pučko v Železni Kapli.
Kakšne razlike med vrtcema opaža »tante Pepi«?
»V Železni Kapli z otroki govorimo v obeh jezikih, nemškem in slovenskem. V naših skupinah je po 25 otrok, gre za tako imenovane družinske skupine, v katerih so otroci od tretjega do petega leta starosti skupaj, imamo pa tudi eksterno skupino za najmlajše. Malico starši otrokom pripravijo doma, razen ob petkih, ko jim jo naredimo vzgojiteljice. Sicer pa smo si lani pridobili certifikat Kneippov vrtec, saj delamo po programu t. i. petih stebrov: gibanje, vode, rastline, hrana, življenjska radost ...,« pojasnjuje vzgojiteljica iz Železne Kaple. Pred letošnjim poletjem so na zabavo ob sklepu projekta povabili tudi jezerske otroke, njihove starše in vzgojiteljici. Vprašam jo tudi, kako drago starši plačujejo vrtec v Železni Kapli. Cena je za otroka v družinski skupini 94 evrov mesečno brez kosila, s kosilom 126 evrov, cena najdražje skupine za najmlajše pa znaša 190 evrov. Cena se zniža v primeru, da sta v vrtec vključena dva ali več otrok iz iste družine. Vrtec je odprt od 7. ure zjutraj do 16.30, še pove gostja iz Železne Kaple. Pri organizaciji vzgojnega dela ne opaža razlik, v skupini delata vzgojiteljica in njena asistentka in že dolgo jim ne rečejo več »vrtnarice«, kot so jim včasih. Tudi pri starših so motivi za vpis otrok v vrtec podobni kot na slovenski strani: najmlajšim želijo predvsem zagotoviti varstvo, kasneje pa jih pošiljajo v vrtec zaradi razvoja in socialnih odnosov. Dvojezični vrtec na avstrijski strani naj bi ohranjal tudi slovenski jezik v nemško govorečem okolju. Za vrtec v Železni Kapli pa je značilna še ena posebnost, ki smo jo v slovenskih z uvedbo devetletne osnovne šole odpravili: leto dni pred vstopom v šolo je vključitev v vrtec obvezna.
»Med otroki na Jezerskem in v Železni Kapli pa ne opažam razlik. Vsi so živahni in radoživi, na Jezerskem pa letos prevladujejo deklice,« še strne vtise o otrocih tu in onstran meje Josefine Petschnigg.
* teta Pepi